Poskusimo tokrat drugače. Za dosego sprememb v življenju je pomembno, da je naš cilj majhen – pravzaprav kar smešno majhen. Tako zelo majhen, da so za izvedbo dovolj izjemno nizki vložki. Določimo si torej čim bolj skromne cilje, za katere so potrebni majhni koraki, ki jih ni težko vključiti v še tako zgoščen urnik.
Šele ko nova drobna sprememba rutine postane utečen del našega vsakdana, lahko cilje počasi povečujemo. Pri vzpostavljanju nove rutine ne sodeluje le naša volja, temveč predvsem možgani. Prav slednji morajo namreč zares sprejeti spremembo. V možganih so kanali, po katerih potujejo impulzi, in te poti so toliko ozke ali široke, kolikor krepak je vsakodnevni prenos impulzov, ki teče po njih. Obrnimo to lastnost možganov sebi v prid: začnimo z majhnimi koraki, ki bodo najprej ustvarili drobno sled velike spremembe, potem pa ta kanal postopno širimo. Vsaka dolga pot se začne s prvim korakom.
S šestimi koraki do novega in boljšega življenja.
Kar začnimo! Potrebujemo list papirja in pisalo. Nato pa korak za korakom …
1. Izberimo svoje drobne navade
Zapišimo tri spremembe, s katerimi bi radi obogatili in izboljšali svoje vsakodnevno življenje. Na primer: več gibanja, bolj zdrava prehrana in pozitivno nastrojeno razmišljanje. Pozneje seveda lahko dodajamo nove cilje. Označimo tudi novo navado, ki jo imamo za najpomembnejšo, ter v zvezi z njo določimo smešno skromen cilj. Namesto dvajsetih sklec se najprej zadovoljimo z eno na dan. S tem bomo ukanili svoje možgane in uveljavili svojo voljo – tudi v dneh, ko bomo utrujeni ali slabe volje.
2. Tehtna utemeljitev.
Najboljša metoda, da se prepričamo, da je cilj vreden napora, je vprašanje, zakaj si ga sploh želimo doseči. Vsakršna sprememba je namreč smiselna le, če naša želja izhaja resnično iz nas samih, ne pa zato, ker kaj takega počne nekdo drug, ali celo zgolj zato, ker to drugi od nas pričakujejo. Vprašanje, zakaj si želimo spremembo, si postavljajmo toliko časa, dokler se naši razlogi ne bodo izluščili v en sam glavni razlog.
3. Svojo novo navado umestimo v urnik.
Za ljudi s strogo določenim urnikom je koristno, da za svojo novo navado izberejo točen čas izvedbe, za ljudi z bolj prilagodljivim urnikom pa je priporočljivo, da določijo okoliščine, v katerih lahko sledijo novi navadi. Jih boste uresničevali po službi, morda že takoj zjutraj, ko vstanete, ali zvečer pred spanjem? Ne pozabimo: gre za drobno navado, ki ne vzame dosti časa in energije in ne zahteva veliko volje.
4. Privoščimo si nagrado.
Za vzpostavitev nove navade se primerno nagradimo, nagrada pa naj ni neposredno povezana z novo rutino. Dovolimo možganom, da sčasoma sami ustvarijo povezavo med dejavnostjo in nagrado. Posebnost možganov je, da sčasoma preprosto ne potrebujejo več nagrade za ustvarjanje dobrega počutja ob izvajanju dejavnosti.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, 52, 27. december, 2023.
