V marcu najprej rahljamo. Eno prvih opravil na zelenjavnem vrtu je, da prerahljamo zemljo okoli vrtnin, ki so prezimile na gredicah, saj korenine za normalen, hiter razvoj potrebujejo zrak. Pred delom se najprej prepričajmo, ali so tla na vrtu primerna za to opravilo. Ko se prst ne prijema več obutve in orodja, pa tudi kadi se ne več za stroji in avtomobili na polju, je čas za začetek dela. Tako ne bomo lomili fine strukture zemlje.
Med prvimi nujnimi opravili je okopavanje česna, s čimer preprečimo morebitno gnitje strokov pozneje v shrambi. Takoj zatem moramo česen pokriti, saj ima čisto svojega škodljivca, česnovo muho, ki za razliko od porove in čebulne začne delovati že zelo zgodaj. Brž ko se zemlja odtali, že izletava in zalega jajčeca. Česen naj ostane pokrit do začetka aprila, ko je nevarnosti, da bi česnova muha zalegla jajčeca, konec.
Okopljemo in zrahljamo tudi prst okoli zimske solate, ki jo lahko tudi razsadimo. Da bi tla okoli rastlinic lažje in bolje prekopali, je solato in druge posevke pametneje sejati v vrstice. Zgodnje okopavanje povsem nadomesti gnojenje, ki tako postane nepotrebno. Lahko pa posevek zalijemo s pripravkom, ki vsebuje izvlečke morskih alg, ali z rizobnimi bakterijami Bacillus amyloliquefaciens, ki so povsem ekološko sredstvo. Posevek lahko zalijemo tudi s čajem iz posušenih cvetov regrata ali baldrijana. Šele po okopavanju gredico s solato pokrijemo s kopreno. Vendar odsvetujem prekrivanje celotne, saj bodo tako istočasno dozorele in tudi zacvetele vse rastline. Raje pokrijmo samo polovice grede in tako zamaknemo uhajanje v cvet tudi za teden dni.
Nakaljevanje krompirja. Brez krompirja si večina Slovencev ne zna predstavljati kosila. S sajenjem krompirja mnogi zelo hitijo, saj je mladi krompir posebna specialiteta. Naj vas opozorim na posebnosti, o katerih mnogi ne razmišljajo. Svetujem vam, da se odločite za katero od slovenskih sort, saj imamo v Sloveniji kar nekaj starih, vsem dobro znanih, ki spadajo med najokusnejše, a žal med nekoliko manj odporne, zato niso primerne za gojenje na večjih površinah, so pa toliko bolj dobrodošle na manjših. Pri zgodnjih sortah, ki jih po večini izkopljemo in pojemo sproti, odpornost sicer nima velikega pomena, pri poznih sortah, ki jih vsaj kratek čas skladiščimo, pa je zelo pomembna.
Ko boste v trgovinah kupovali semenski material (seme, kot rečemo po domače), se ne pustite zavesti spretnim trgovcem in ne kupujte že nakaljenih gomoljev. Res je, da je smiselno in priporočljivo krompir potem nakaljevati doma. A dober kalček je temen, debel in kratek (do 1 cm), ne pa dolg, bel in krhek. Prvi kalčki dajejo vedno najodpornejšo rastlino, z veliko pridelka. Res je sicer, da če propadejo prva, se vedno najdejo skrita, speča očesa, ki poženejo. A rastline so potem občutljivejše, višje in pregoste ter veliko privlačnejše za bolezni in škodljivce. Prav tako ne velja, da so majhni gomolji najboljši semenski material, kar lahko doma preverite sami. Na takih bodo kalčki veliko tanjši, zaradi česar tudi rastline pozneje ne bodo najbolj čvrste. Velja celo, da je bolje rezati velike gomolje, kakor pa saditi majhne. Za domače »seme« to vsekakor velja.
Gomolje vedno nakaljujemo na svetlem in razmeroma hladnem (okoli 15 °C) prostoru, saj bodo le tako poganjki močni, debeli in temno obarvani.
Pa še zadnji nasvet za sajenje krompirja. Nakaljene gomolje sadimo samo, če so tla ogreta na vsaj 8 °C. Če gomolji niso nakaljeni, morajo biti tla še bolj ogreta. Pokrivanje z agrokopreno ne ogreje hladne zemlje, zato ne bo rešilo težav.
Prve setve na gredice na prostem. Ne vem, kdaj in zakaj se je pri nas razširilo mnenje, da je najprej treba posejati korenček in peteršilj, to še zdaleč ni res. Pri temperaturah tal pod + 10 °C uspešno kali le nekaj vrtnin. Vsekakor sta to bob in grah, saj so stročnice pomemben del ekološkega vrta. Zgodnje setve boba in graha prinašajo večji pridelek in so hkrati dobrodošel ukrep za vrtna tla.
Prav tako je zelo priporočljivo do konca marca posaditi čebulček in jari česen. Mnogi se skušajo s kasnejšim sajenjem izogniti napadom čebulne muhe oz. porove zavrtalke, kar ni dobra odločitev. Prepozno sajena čebula naredi veliko manjši koreninski sistem, zato je tudi manj odporna proti boleznim, slabše se skladišči, če je poletje suho, pa je tudi pridelek veliko nižji. Za česen pa je tako ali tako dokazano, da je pridelek prepozno sajenega veliko nižji. Zgodi se celo, da se sploh ne razdeli na stročke.
Le redkokdaj je v marcu prehladno tudi za sajenje sadik letnih solat. Predvsem ljubitelji mehkolistnih solat morate biti dovolj zgodnji, saj najbolje uspejo prav v zgodnjem pomladanskem času. Nič jim ne bo, če bodo sadike dobro utrjene. Med vrste solate posejte še mesečno redkvico, ki jo boste pulili, preden bo ta prostor zasedla solata. Če želite, solato lahko tudi že posejete.
Vzgoja sadik. V polnem teku pa je vzgoja sadik. Če imate rastlinjak ali zimski vrt, ovir ni. Vseeno je dobro vedeti, da potrebujejo plodovke precej višje temperature kakor nekatere druge vrtnine. Pa vendarle ne sme biti tako vroče, da po rastlinjaku hodimo v poletni opravi. Tako pri temperaturah okoli 18 °C vzgajamo sadike plodovk in nekaterih cvetlic. Takšne temperature pa niso ustrezne za gojenje sadik solate, pora, čebule, zelišč in kapusnic, saj bodo te predolge, pretegnjene in zato tudi občutljivejše za presajanje in v nadaljnji rasti.
Težko je v enem prostoru zagotoviti optimalne razmere za vse vrste rastlin. Malo si lahko pomagate tako, da plodovke gojite na sončni strani rastlinjaka v neposredni bližini grelnega telesa, vrtnine, ki zahtevajo hladnejše okolje, pa ob vratih. Če je marec topel (nad 15 °C čez dan), sadike pora in čebule postavite kar na prosto. Le tako bodo razvile dovolj močan koreninski sistem in jim ne bodo divjali samo listi. Prav tako na prosto prestavite sadike solate, ko imajo več kot štiri liste.
* Nikar ne pozabite zračiti rastlinjaka! Mnogi se zračenja namreč zelo bojijo, čeprav je svež zrak brez vlage boljše zdravilo za rastline kakor vsa sredstva za varstvo rastlin skupaj. Če je zunaj dovolj toplo, odprite rastlinjak takoj, ko sonce posije nanj. Če pa je hladno, zračite v najtoplejšem delu dneva. Le tako bodo sadike zdrave, predvsem pa čvrste in bodo tudi presaditev na prosto odlično prenesle.
Revija Jana št. 12, 22.3.2022
