Kako je nastal projekt Pismo srca – kot sonček sveta?
Slavko:Leta 2003, teče torej enaindvajseto leto, sem dobil idejo, da zbiramo star papir in potem iz belega ali revialnega papirja izdelamo pismo, ki se preprosto zlepi in pošlje starim staršem. Z že pripravljenim pismom sem šel na Pošto Slovenije, verujoč, da ni možnosti, da bi zavrnili predlog, saj smo v tistem času pisma in razglednice še pridno pošiljali naokoli. A Pošta ni imela posluha … Do letošnjega leta je fundacija vodila zbiranje odpadnega papirja in štipendiranje – v tem času smo podelili 403 štipendije. Lani decembra pa sem se peljal v Medvode, ko me je po telefonu poklicala prijazna gospa iz banke Sparkasse in mi predlagala, naj kandidiram za njihova sredstva. Prvič v mojem življenju je potencialni sponzor sam poklical! Kratko predstavitev sem oddal, ampak sem mislil, da je tako in tako brez zveze, na začetku naslednjega leta, ko sem bil na isti lokaciji v avtomobilu z ženo, pa pokliče ista gospa, da je bila vloga sprejeta! Namenili so nam dovolj sredstev, da uspešno peljemo projekt naprej in ga bomo še obogatili, kar je zame res lepo presenečenje, saj običajno zaman prosim za podporo.
Kdo je sodeloval pri zbiranju odpadnega papirja?
Slavko:Predvsem osnovne šole in vrtci po vsej Sloveniji. Zbiranje je pomembno za okolje, druženje, finančni učinek in posledično pomoč v obliki štipendij ali šolskih ekskurzij in šole v naravi za revnejše. Vsaka šola, ki v minulem letu prispeva papir, pa ima nato pravico kandidirati za štipendijo s svojim kandidatom, ki jih potem izmed vseh izberemo na osnovi več kriterijev.
Kako pa ste se vi priključili projektu, Desa?
Desa: Slavko je moj ekstremno dobri prijatelj! Presenetilo me je, koliko od svojega zaslužka nameni za dobrodelnost. Če tudi sama lahko pomagam, ne vem, zakaj ne bi. Čeprav sem iz drugih voda, se mi zdi šport za Slovenijo zelo pomemben, saj nam kaj drugega slovenskega ni dosti ostalo. Ogromno je mladih, ki si ne morejo privoščiti treningov …
Slavko: Že članarine, ki jo zahteva vsak klub, si ne morejo vsi privoščiti.
Desa:Če se hočeš aktivno ukvarjati s športom, to stane. Zato se mi zdi Slavkova pomoč zelo pomembna. Druga stvar, ki me je pritegnila, pa je, da lahko pošlješ ta pisma komurkoli, ne več samo starim staršem. Svoje pismo sem poslala na Zavod za otroke s posebnimi potrebami, pa učencem šole, ki je prevzela promocijo akcije, nekaj pa jih imam še v načrtu.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 36, 3. september 2024.
