Na robu vasice Ovsiše pri Podnartu smo obiskali kmetijo družine Fister. Marija in Marjan Fister sta se junija lani pogumno lotila tako imenovanega partnerskega kmetovanja, svojevrstne skrajšane verige prodaje in dobavljanja ekoloških živil, ki je v Sloveniji še vedno v povojih, v svetu pa se razvija že najmanj 30 let. Kaj sploh je partnersko kmetovanje?

To, da je mogoča takšna povezava med porabniki in kmeti, sta Fistrova izvedela na predavanju doktorice mikrobiologije Polone Prohinar, ki v Sloveniji že drugo leto vodi Inštitut za prehransko izobraževanje, raziskovanje in svetovanje Persea, s partnerskim kmetovanjem (CSA – Community Supported Agriculture) pa se je seznanila med svojim bivanjem v Ameriki.

Ne gre zgolj za pridelovanje domače, ekološke in okusne hrane, temveč za svojevrstno dobavljanje živil, ki je v primerjavi z zapleteno, sodobno prehransko verigo nadvse učinkovito in enostavno. Običajno gre za manjše kmetije – najmanj pol hektara kmetijskega zemljišča – živila, ki jih pridelajo, pa se razdelijo med 20 do 30 odjemalcev. Kmet se pred setveno sezono pogovori z morebitnimi porabniki oziroma odjemalci o njihovih željah. Določijo se jasna pravila, kmet poseje svoje njive, nato pa odjemalce redno obvešča o rasti pridelkov – od vzklitja semena, prvih stebelc, ki se prebijejo na površje, pa vse do dne, ko se lahko pohvali s prvim krompirjem, solatnimi glavami ... In se začne: od začetka junija do decembra vsak teden napolni zabojčke s svežo, ekološko pridelano zelenjavo.

 Dr. Polona Prohinar je Fistrove prepričala, da so se junija spustili v ta projekt, pripeljala jim je pet odjemalcev, s katerimi so sklenili dogovor, in stvar je stekla. Dober glas seže v deveto vas in teh pet odjemalcev je pripeljalo druge, tako da jih je bilo v drugi polovici lanskega leta že petnajst – dovolj za to, da dobi partnersko kmetovanje na kmetiji Porta zagon.

Več v Jani št. 5, 1. 2. 2011