arhiv Zarja

Na Hrvaškem pridelujejo Monsantovo hibridno koruzo in prodajajo njihov vse prej kot neoporečni herbicid, poslujejo pa z Agrokorom, ki je kupil Mercator. Lahko torej špekuliramo, da se bo prej ali slej gensko spremenjena hrana pojavila na policah naših trgovin in da bi tudi mi lahko razmišljali o peticiji?

Kdo trdi, da se že ni? V resnici ne moremo trditi, da gensko spremenjene hrane v naših trgovinah ni. Vsaj v sestavinah posamičnih izdelkov gotovo je. Skoraj vsa današnja soja je plod GSO, mešamo jo v krmila in prehranske izdelke, sojin lecitin je nepogrešljiva sestavina čokolade … Le kdo jamči, da cenena hrana, ki jo k nam uvažajo številne trgovske verige, ne skriva gensko spremenjenih organizmov – saj zato pa tudi je poceni! Fruktozni sirup, ki ga priporočajo kot manj škodljivo sladilo od navadnega sladkorja (pa so zdaj ugotovili, da je še bolj škodljiv), je večinoma narejen iz koruze, ki je tudi v veliki meri gensko spremenjena. Upamo lahko, da je takšnih dodatkov čim manj, vsekakor pa smo lahko vsaj malce potolaženi, ker vsaj za zdaj prihajajo od drugod. Videti je, da ni največja nevarnost prehranjevanje z dodatki GSO, ampak pridelava. Zakaj?

Več v Zarji št. 16, 19. 4. 2016