Kako podvig izpeljati, da ne bo šlo za dieto, ki se bo kot običajno klavrno končala, ampak za zdrav življenjski slog, ki bo trajal? Kako pospraviti v glavi, se opremiti z dobrimi praksami in pri njih vztrajati tudi takrat, ko se okrog nas podirajo mize od obilja hrane, ki nam škodi, a se ji ne moremo upreti? Seveda so načini, tako v uradni medicini kot v alternativi, ki nam pomagajo premostiti krizna obdobja; in pametno je, da se o njih poučimo, še preden se lotimo novega shujševalnega podviga. V naši reviji vam bomo v nadaljevanjih predstavili nekaj načinov, ki bodo pomagali pri hujšanju, pa tudi pri drugih nevšečnostih. V tej številki gre za medicinsko hipnozo.
Za koliko kilogramov ste v življenju že shujšali? Kolega športni novinar, ki sem ga zjutraj pogostokrat srečevala, ko je tekel mimo avtobusne postaje, mi je priznal, da vsaj za tristo kilogramov. In se seveda znova zredil. Nekaj časa se je v vitkem telesu počutil dobro, da se ne da povedati, potem so prišla kakšna dolga potovanja, praznovanja, drame v družini, stresi pri delu – in je popustil. Eh, tablica čokolade in trije vrčki piva niso nič takega, se je na začetku tolažil: »'To bom popravil z nekaj dnevi posta,' sem si dopovedoval.« Pa ni popravil, ampak se je popolnoma razpustil. Do trenutka, ko se je počutil zares slabo, nekajkrat je hudo zbolel, zdravniški izvidi so bili zanič, noge so ga še komaj nesle – in se je znova spravil hujšat. Kako zelo znana zgodba, kajne?
Hipnoterapija je skoraj čudežna tableta. Tako v smehu pravi našim bralcem sicer že znani psihiater dr. Jurij Kolpakov, ki je kot hipnoterapevt bolj znan med kadilci – z eno samo seanso jih je odvadil kaditi, in to v hipu (o tem se med seboj obveščajo na internetnih forumih). »Po različnih protikadilskih akcijah sem imel res pravi naval, pravi Kolpakov. Ljudje z odvečno težo so precej bolj skrivnostni in neradi priznajo, da jim je pri hujšanju kdo pomagal.
Kaj je mislil s čudežno tabletko? »Ljudje bi najraje pogoltnili takšno tabletko in potem bi bilo vse v redu in prav. Žal ne obstaja. Medicinska hipnoza je najboljši približek tej nepotešeni želji, saj globoko v podzavesti preuredi posebne možganske programe, ki so namenjeni našemu obnašanju, čustvom, prilagajanju zunanjemu okolju, delovanju imunskega sistema, hormonskega ravnotežja in še bi lahko naštevali. Medicinska hipnoza je univerzalna večstranska metoda za zdravljenje duše in telesa. Terapevt odpravlja motnje v podzavestnih programih in s tem omogoča zdravljenje.«
Debelost je nekaj časa predvsem estetski problem, kmalu pa postane tudi zdravstveni. Previsok krvni tlak, srčno-žilne bolezni, sladkorna, težave s sklepi in še marsikaj izvira iz previsoke teže, to seveda dobro vemo. Zdravnik, ki takšne bolnike obravnava, nas najprej ošine s pogledom in reče tri zelo osovražene besede: Shujšat bo treba! Najtežji primeri dobijo napotnico za shujševalni program, drugi pa listek s priporočili, koliko česa je dovoljeno pojesti. Saj veste, kje običajno končajo ti listki.
Diete so laž! pravi Kolpakov in to navsezadnje vemo tudi sami. Na stotine jih je, bolj ali manj zdravih, in seveda učinkujejo, če se jih držiš in se hkrati ukvarjaš s športom. Toda kako dolgo? Na začetku je človek poln motivacije in energije, pravi sogovornik, toda kmalu začuti psihološke težave. Prepričanost o uspehu upada, diete, pa če je še tako dobro premišljena in priporočljiva, ne more več obvladovati. Začne se boj z apetitom, ki se čedalje močneje oglaša, pa čeprav jemo dovolj hrane, ki bi nas po vseh merilih morala nasititi. Ampak kot dobro vemo – ne premagujejo nas želje po kislem zelju in repi, temveč po hrani, ki prinaša ugodje in se navezuje na iste možganske centre kot zasvojenost z drogami. Torej mora biti sladka in mastna.
Apetit je pravzaprav umetna kategorija, ki je med divjimi živalmi neznana, vzdihne Kolpakov. Jedo, da so site oziroma niso lačne. Mi pa smo tudi potem, ko že veliko pojemo, sposobni prigrizniti še kaj, ker pač imamo nebrzdan apetit, in tako smo razvadili tudi domače živali. Pes, ki je že dobil svoj obrok, prosjači še za ostanke z mize. »Pri hipnoterapiji ne gre za to, da bi dušili apetit, ampak delamo na sitosti, in če si sit, se pač ne boš preobjedal,« pravi sogovornik. Ups – ali to pomeni, da bomo kar naprej siti, da nam hrana ne bo več okusna, da ne bomo uživali v njej? Da se lahko navsezadnje tudi izstradamo? Po hipnoterapiji se seveda spremeni odnos do hrane, ne »zadevaš« se z njo kot narkoman, razumeš jo kot fiziološko potrebo, kar pa ne pomeni, da ne uživaš v njej, seveda do mere, ki je sprejemljiva in te nasiti, pravi Kolpakov. Različna praznovanja niso več mora, saj te obilje hrane ne vrže s tira, poješ toliko, da si sit, in tisto, kar ti koristi. Še enkrat ups – ali se da s hipnozo torej doseči, da se nam hrana, ki najbolj redi in nam najbolj škodi, priskuti? Zagnusi? No, ni treba uporabljati tako močnih besed, se smeje sogovornik – preprosto lahko gremo mimo, ne da bi nas vznemirila.
Kako torej? Seveda nas zanima, kako je videti hipnoterapevtska seansa, ki nima nič skupnega z raznimi cirkuškimi nastopi in televizijskimi šovi. Predvsem je odveč strah, da bi terapevt napravil karkoli proti pacientovi volji, pravi sogovornik. Najprej se temeljito pogovorita, terapevt mora vedeti vse o prehranskih in drugih navadah od otroštva naprej do danes, saj mora sestaviti nabor sugestij, ki bodo pomagale konkretnemu človeku. Hipnoterapija je namreč individualno reprogramiranje človekovega odnosa do hrane, ki mu bo zelo olajšalo hujšanje, pravi. Mar med hipnozo našteva hrano, s katero je pacient zasvojen in je ne bi smel jesti? No, če gre za kakšno res posebno hrano, brez katere »ne more živeti«, potem jo že vključi, ampak večinoma ljudje, ki želijo shujšati, sami dobro vedo, kaj je zanje koristno in kaj ne.
Pred hipnozo je treba zelo natančno oblikovati želje in cilje, pravi sogovornik. Določiti je treba realno ciljno težo in hitrost, kdaj bo dosežena. In kaj potem, ko človek doseže (recimo) svojih sanjskih 75 kilogramov, pri katerih se najbolje počuti? Ne hujša več, to je vse, je toliko, da težo vzdržuje, kar se zgodi samo po sebi, brez veliko razmišljanja in strateških načrtov. In kaj, če ima človek nerealne zahteve, če hoče shujšati veliko v zelo kratkem času? No, za kakšnega športnika, ki nastopa v športih s kategorijami po teži ali morda za manekenko je pospešeno hujšanje nekaj kilogramov razumljivo, z drugimi, ki imajo podobne želje, pa se je treba temeljito pogovoriti, se smeje Kolpakov.
Več v reviji Zarja/Jana št. 28, 9. 7. 2019.
