Na podlagi znanja, izkušenj in prakse so člani DHS izdelali celostni program, kjer ne gre za dieto, spreminjanje količine in vrste prehrane. Izguba kilogramov naj bi bila samo pika na i, saj bodo udeleženci s strokovno pomočjo spreminjali sebe – pogled nase, na družino in življenje nasploh.
Čustveno praznino zapolnjujemo s hrano
Želje po pretiranem hranjenju je namreč dostikrat odraz našega notranjega počutja in vzorcev, ki jih v sebi nosimo že od otroštva, pravu Uroš. Globoko žalost, nenehen občutek osamljenosti, hrepenenja po toplini, nežnosti in ljubezni, skušamo nadomestiti. Nekateri z nakupovanjem, drugi s potovanji, tretji iščejo uteho v hrani. »Kar je pomembno, so naši občutki. Če občutimo čustveno neizpolnjenost, notranjo praznino, jo skušamo nahraniti. Pri tem pa gre za hranjenje duše, ne telesa. Zato za rešitev odkrijemo kaj povzroča neravnovesje. Vedno najprej ugotovimo vzrok, ki nas sili, da jemo preveč. Ko ni več vzroka, notranje sile, izgine pritisk, močna želja po hrani,« pravi. O tem nam je pripovedovala tudi Laura, ki je imela vse življenje težave s težo. Kilogramov se je skušala znebiti na vse mogoče načine. Uspeh pa je bil vedno le začasen. Pred letom dni je na internetu po naključju izvedela za možnost hujšanja s pomočjo hipnoze in se odločila poskusiti. V pogovoru z Urošem sta odkrila dva razloga za njeno težavo. Prvi izvira iz ranega otroštva, ko so jo silili pojesti vse, kar je imela na krožniku (če se je upirala, so ji celo grozili s kuhalnico), zato jo prepričanje, da mora vse pojesti, spremlja že vse življenje. Čustveno praznino, ki jo je nadomeščala s hrano, pa so kasnejše povečale še osebne težave.
Premagovanje notranje sile
Tudi Gregor se je začel rediti, ko se je pred desetimi leti znašel v hudi osebni stiski. Stresno življenje se je odrazilo v bolezni – artrozi, povečanem sladkorju in holesterolu, za nameček je šlo njegovo podjetje v stečaj in zapustila ga je partnerka. Eno težavo bi človek še nekako lahko rešil, pravi, vse skupaj pa je bilo zanj preveč. Uteho je iskal v hrani. Zaradi teže, ki je pritiskala na njegove bolne kolke, so bile bolečine še neznosnejše. Vedel je, da bo moral spremeniti način razmišljanja in prehrane. Ampak to je bila teorija. Zvečer, ko je za zunanjim svetom zaprl vrata in se namestil v varnem zavetju svojega doma, pa je bila notranja sila po dobrotah, ki so se skrivale za vrati hladilnika, premočna, da bi se ji ubranil. »V bistvu sem zelo nejeveren človek. Če bi mi pred desetimi leti kdo svetoval naj pomoč za svoje težave poiščem v takšnem pristopu, bi seveda rekel, da je vse to brez veze.« Z Urošem sta se poznala že od prej, zato mu je bilo sprejeti njegovo pomoč in vzpostaviti zaupanje, ki je za tak način pomoči, najpomembnejše.
»Naše težave je tako težko spremeniti, ker je vzrok skrit tako globoko v podzavesti.« Za nekaj časa nam morda celo uspe, vendar gre pri tem za nenehno mučenje in premagovanje svoje notranje sile. Nekaj časa vztrajamo, smo disciplinirani, potem pa lahko podležemo nenehnim pritiskom in se spet znajdemo na starem. Uroša so odzivi ljudi in nenazadnje tudi njegovi, spodbudili k raziskovanju. Načini razreševanja osebne stiske, duhovne rasti in nenazadnje hipnoza, so ga zanimali že od nekdaj. Požiral je knjige s tovrstno vsebino, se učil in pred tremi leti začel uporabljati hipnozo za ugotavljanje neravnovesij. Hipnoza, ki jo definira kot okno v našo podzavest, je samo orodje pravi. Pomembneje je človeka začutiti in mu posvetiti svoj čas.
Uspešnost je odvisna od zaupanja
A tako kot pri vsaki stvari v življenju, se mora človek za spremembo odločiti, še preden pride na hipnozo. Tako kot se je komercialistka Marija, ki je prišla kar z dvema težavama – odvečnimi kilogrami, ki so se začeli kopičiti v meni, želela pa se je tudi odvaditi od kajenja. »Bila sem prepričana, da mi bo uspelo!« pravi. In danes je na dobri poti – v treh mesecih je izgubila sedem kilogramov. Uspešnost terapije je odvisna od človekove odprtosti, torej tudi kako hitro se prepusti hipnozi. Brez človekovega soglasja in odločitve hipnoza ni mogoča, zato tudi ne nobena oblika manipulacije. V globokem stanju hipnoze (s pomočjo katere se človek vrne v preteklost, na točko, kjer je po vsej verjetnosti nastal vzrok za naše težave v sedanjosti) se namreč človek zaveda vsega okoli sebe in lahko hipnozo tudi v vsakem trenutku prekine.
Naučiš se poslušati svoje telo
Laura je od prvega obiska v januarju izgubila devet kilogramov in kar sije od zadovoljstva. Na srečanje z nami je prišla nasmejana in polna pozitivne energije. »Moje osebne težave sicer še niso povsem urejene, način prehranjevanja pa sem povsem spremenila.« Ko sta našla njeno rano in jo pozdravila ter tako odpravila vzrok, je moč izgubila tudi notranja sila prekomernega prehranjevanja. Šele tedaj sta se lahko posvetila spreminjanju navad prehranjevanja. »Poleg tega sem svojo pozornost usmerila v gibanje. Sestavine na mojem krožniku se niso tako zelo spremenile, saj sem že prej recimo pojedla veliko sadja, pazim le, da ne trpam vase hrane v poznih urah. Opažam, da sem bolj živahna, bolj vedro gledam v svet, sicer pa se ženska, ki zgubi nekaj kilogramov, že tako ali tako veliko boljše počuti, mar ne?« Boljše razpoloženje in veliko zadovoljstvo opaža tudi Gregor, ki pravi, da so danes tudi težave s kolki precej manjše. V enem letu je izgubil deset kilogramov. »Prehranjujem se za preživetje in ne za zadovoljevanje čustvenih potreb,« pravi. »Sčasoma se dejansko naučiš poslušati svoje telo,« je še dejal. Česar se bodo naučili tudi na skupinskem HIPNO hujšanju. »Želimo, da druženje preraste v klub, prostor, kjer se med seboj spodbujamo, si pomagamo in skupaj veselimo doseženih rezultatov. Ni tako bistvena sprememba telesne teže. Bistven je spremenjen odnos do sebe in do življenja, osebna rast, « je zaključila Marina, idejna pobudnica programa, ki se je s pomočjo hipnoze tudi sama otresla odvečnih kilogramov.