Arhiv Štajerskega Tednika

Do državne štipendije so upravičeni dijaki in študentje, kjer povprečni mesečni dohodek na osebo v družini v preteklem letu pred vložitvijo vloge ni presegal 668,35 evra. Vlogo za pridobitev državne štipendije lahko dijaki oziroma študenti oddajo tudi med letom, štipendija pa upravičencu pripada od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi vloge. Decembra 2019 je bilo prejemnikov državne štipendije 54.302, od tega 33.663 dijakov in 17.052 študentov, to je dobrih 32.000 upravičencev več kot leta 2013, ko je državno štipendijo prejemalo 22.813 dijakov in štipendij. Pred sedmimi leti je bilo iz proračuna za državne štipendije porabljenih 53 milijonov evrov, lani 70,2 milijona evra. Obseg sredstev za štipendije se torej ni podvojil, čeprav se je število upravičencev povečalo za več kot 100 %. Razlog gre iskati v znižanju štipendij, tako je bila pred sedmimi leti povprečna državna štipendija za skoraj 80 evrov višja, kot je bila decembra lani, ko je znašala okrog 115 evrov.

Poleg državnih, kadrovskih in še nekaterih drugih štipendij obstajajo tudi Zoisove štipendije. Slednje se dodeljujejo, tako je zapisano na strani javnega štipendijskega sklada, kot spodbuda za doseganje izjemnih dosežkov in s tem ustvarjanje dodane vrednosti na področju znanja, raziskovanja, razvojne dejavnosti in umetnosti. In ta spodbuda znaša 122,88 evra za dijaka in 143,36 evra za študenta. V letu 2019 je Zoisovo štipendijo prejemalo 5.096 dijakov in študentov, kar pomeni, da je država morala razvezati mošnjiček za 9,5 milijona evrov, to je najmanj v zadnjih desetih letih.

Preberite več v Štajerskem Tedniku