##IMAGE-2109357##

Sevniški župan Kristijan Janc je danes v dvorano na grad povabil gospodarstvenike in predstavnike ministrstva za delo, da bi se pogovarjali o problemih v zvezi z zaposlovanjem in delovno pravno zakonodajo.  Delovnega srečanja sta se udeležili generalna direktorica Direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela Romana Tomc in Damjana Košir iz Direktorata za trg dela in zaposlovanje.

Sevniška občina ima s 7,2%  najnižjo brezposelnost v Posavju, prijavljene osebe pa so prestare, invalidne ali pa jim ni do dela, tako da imajo tukajšnji delodajalci težave pri pridobivanju delavcev. Pomagajo si z zaposlovanjem tujcev, letos je bilo v občini izdanih 500 delovnih viz, saj ne v Sevnici ne širše v Posavju ni kuharjev, pekov, varilcev in tehnikov različnih profilov. Manjka tudi inženirjev tehničnih strok. 

Direktor območne službe Zavoda za zaposlovanje Anton Koren opozarja, da je strukturno neskladje med ponudbo in povpraševanjem na trgu dela problem, ki ga lahko dolgoročno rešijo le s tesnim sodelovanjem šolstva, delodajalcev in države z ukrepi, da bo primerno načrtovanje in sprejemanje odgovornosti mladih, ko se bodo odločali za poklice.

Občinski proračun gospodarstvu pomaga z enoletnim sofinanciranjem 40% bruto plače za novo zaposlitev. Letos je za to obliko stimulacije zaprosilo 19 podjetij za 51 zaposlitev. Proračun je za sofinanciranje različnih pomoči podjetjem letos namenil 195 tisoč evrov. »Ker prihajam iz gospodarstva, razumem probleme naših direktorjev in v svojih mandatih delujem tako, da v občini ustvarjamo podjetniško klimo. Izredno pa me moti, ko poslušam naše direktorje, da ne morejo dobiti delavcev. Zdrav mlad človek mora prijeti za delo, ki se mu pač ponudi, dokler ne dobi željene službe, ne pa izčrpavati vseh možnih socialnih transferjev,« se župan Janc razjezi vedno, ko je govora o zaposlitveni politiki.

Ministrstvo za delo je s spremembo zakona o delovnih razmerjih vendarle upoštevalo dolgoletna opozarjanja delodajalcev o pretogi zakonodaji, ko so bili postopki odpuščanja dolgi in zapleteni. Zato so se delodajalci  izogibali zaposlitev za nedoločen čas, kar je pripeljalo do zelo neugodnega razmerja, saj je v Sloveniji kar 80% ljudi zaposlenih za določen čas.  Spremembe zakona o delovnih razmerjih delodajalcu zmanjšujejo nekatere obveznosti, še vedno pa je delavec kot šibkejši člen ostal solidno zaščiten, je povedala  Romana Tomc iz Direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela. Čeprav so se delodajalci borili tudi za ukinitev pravice do odpravnine, ta ostaja, hkrati pa zakon ponuja načine, kako se izplačilu delodajalec lahko izogne.

V Sevnici je približno 6.000 zaposlenih, povprečna plača znaša 718 evrov neto. Pretežno gre za delovno intenzivne panoge, kjer so plače celo pod minimalno, ki danes znaša 538 evrov. Tomčeva pravi, da jim je Zveza svobodnih sindikatov poslala pobudo za zvišanje minimalne plače , o čemer se bodo pogajali s socialnimi partnerji.

Poleg morebitnega zvišanja minimalne plače, inflacije in globalnih dejavnikov trga bo na gospodarstvo  vplivala tudi lizbonska strategija, ki so jo sprejele članice EU, je povedala Damjana Košir iz direktorata za trg dela in zaposlovanje. Do leta 2010 naj bi bili doseženi naslednji cilji: zaposlenih 70% ljudi v starosti od 15 do 64 let, od tega 60% žensk, in zaposlenih 50% ljudi, starih od 55 do 64 let. Slovenija je danes uspešna v doseganju prvih dveh kriterijev, zelo slabo pa je zaposlovanje starejših, ki šepa tudi v ostalih članicah. Evropsko povprečje znaša 42%, slovensko pri zaposlovanju starejših pa 32%.

Delodajalci imajo za zaposlovanje kadrov, ki jih morajo prekvalificirati in jim kako drugače olajšati zaposlitev, na voljo sredstva evropskega socialnega sklada. Za obdobje do 2013, vključno z letošnjim letom, ima Slovenija možnost pridobiti 890 milijonov evrov.  Iz tega vira se lahko financirajo raziskave za konkurenčnost podjetja, usposabljanje in izobraževanje zaposlenih, razne štipendijske sheme ter samozaposlovanje.