Arhiv Dolenjskega lista

Poleg urejanja bivalnih razmer sta največji težavi Romov izobraževanje in zaposlovanje. Na področju izobraževanja je velik problem nizka vključenost otrok v sistem vzgoje in izobraževanja ter predvsem zaradi ne obiskovanja pouka nizka stopnja izobrazbe. Tudi na področju zaposlovanja se Romi soočajo z velikimi težavami. Po podatkih nevladnih organizacij, ki delajo z Romi, prihaja do diskriminacije pri zaposlovanju, zato jih je večina brezposelnih in prejemajo različne socialne pomoči.

V okviru projekta Spodbujanje vseživljenjskega učenja na nacionalni, regionalni in lokalni ravni so v Novem mestu potekale predstavitve dela institucij, ki se srečujejo z Romi. Projekt Prihodnost za vse II, nosilec katerega je zavod Moja soseska, med partnerji projekta pa je tudi Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je bil izbran za sofinanciranje v okviru programa Progress, njegovi cilji pa so identificirati razloge revščine in socialne izključenosti ter najti načine za njihovo zmanjševanje in odpravljanje.

Arhiv Dolenjskega lista

Polde Jevšek iz novomeškega Centra za socialno delo je dejal, da so vrednote Romov prav gotovo drugačne od vrednot večinske populacije. Po njegovih besedah vrednota Romov ni obiskovanje osnovne šole, zaposlitev. "Vrednota Romov je prav gotovo svoboda, navsezadnje tudi prostost in gibanje. Ne morejo biti zadovoljni z materialno platjo, ki je na bistveno višjem nivoju, kot je bila na primer pred 20 leti.

Ravno tako ne morejo biti zadovoljni z odnosom večinskega prebivalstva do njih, ki je mogoče še na slabšem kot pred 20 leti, tudi za voljo njih samih, če smo iskreni. Kar se tiče področja izobraževanja odraslih, so Romi tja dobesedno porinjeni, ker jih v to sili oziroma zavezuje tudi pogodba o dodelitvi socialne pomoči. Vprašanje je tudi, kakšen bi bil rezultat mladoletnih prestopnikov, če z njimi ne bi nič delali," pravi socialni delavec Polde Jevšek, ki je dodal, da največ Romov odpira vrata CSD zaradi denarne socialne pomoči.

Denarna pomoč, na podlagi katere živijo, je destimulativna in Roma ne prisili k temu, da bi se vključil v zaposlitev. Denarna pomoč je po besedah Jevška majhna, a za Roma še vedno dovolj velika, da na lagoden način preživi sebe in številno družino.

Matjaž Verbič, vodja Urada za delo Novo mesto, je na omizju povedal, da na novomeškem Zavodu ne vodijo evidence po kriteriju etnične pripadnosti, ampak dajejo ta atribut osebam, za katere menijo, da živijo na tak način kot Romi, kar v določenem okolju predstavlja problem pri zaposlovanju.

Verbič je med drugim povedal, da so v podjetju Revoz zaposlovali osebe, za katere niso vedeli, da so Romi in, da se na zavodu soočajo z veliko razliko med naselji.

V Beli krajini so zadeve po besedah Verbiča bistveno drugačne,  boljše in bolj ugodne. Na Dolenjskem so razmere slabe, zlasti na področju Žabjaka in tudi v Trebnjem. O kakšnem enotnem pristopu je težko govoriti in rezultati so sila različni.

Zavod se sooča predvsem s problemom pomanjkanja izobrazbe, ker tja prihajajo tisti, ki so šolanje zaključili v četrtem ali petem razredu. Glavni problem je tudi, da za zaposlitev niso motivirani.

Vodja Urada za delo Matjaž Verbič trdi, da če bi pri pridobivanju nekaterih socialnih pomoči izbrisali pogoj, da je prosilec predhodno prijavljen na Zavodu za zaposlovanje, bi jih bilo na zavodu 98 odstotkov manj. Na drugi strani pa delodajalci niso zainteresirani za njih in so dostikrat svetovalci na zavodu med kladivom in nakovalom.

Strašno moteč vidik, s katerim se soočajo, je tudi visok nivo konfliktnosti med Romi.

Arhiv Dolenjskega lista

Romska svetnica Dušica Balažek je dejala, da so Romi zelo dobri samouki v različnih poklicih. Med moškimi je ogromno dobrih avtomehanikov, avotličarjev, kleparjev, med Romkinjami pa je veliko šivilj in dobrih kuharic.

Balažkova se je dotaknila tudi Romov, ki živijo v Žabjaku in Brezju. Povedala je, da se problemi kažejo predvsem v Žabjaku, kjer so mnogi otroci brez vode, elektrike, mize in stola. Otroci , ki prihajajo iz teh razmer v romski vrtec Pikapolonica v Brezje, kjer je Balažkova zaposlena, so izgubljeni.

Galerija

Arhiv Dolenjskega lista