Obseg študentskega dela je v naraščanju, narašča pa tudi obseg študentskih del zaradi pridobivanja izkušenj – Večinoma izbirajo bolje plačane ponudbe – V zadnjem času tudi gostinci močno zvišujejo urne postavke

Med poletnimi počitnicami se obseg študentskega dela vedno poveča. Zaradi šolskih obveznosti med letom dijaki skoraj izključno delajo le med počitnicami pa tudi študentov dela med počitnicami več kot med letom. Počitniškega študentskega dela je zato za najmanj pol več kot med letom.

»Študentsko delo je med mladimi priljubljena oblika pridobivanja prvih delovnih izkušenj. Marsikdo komaj čaka, da dopolni 15 let in konča osnovno šolo, si poišče delo in si prisluži prvi zaslužek,« pravi Jerca Mladenovič, kadrovska svetovalka Študentskega servisa Mjob, ki ima 12 poslovalnic po vsej Sloveniji, največja med njimi pa je novomeška, ki pokriva celotno območje jugovzhodne Slovenije in tudi Posavje. Študentsko delo lahko namreč opravljajo tudi dijaki, ki so že dopolnili 15 let, sicer pa lahko prek študentskega servisa delajo redni in izredni študentje, ki so po statusu izenačeni z rednimi, udeleženci izobraževanja odraslih, ki so mlajši od 26 let in niso v delovnem razmerju ali prijavljeni kot brezposelni, študentje tujih univerz, ki v okviru mednarodnih izmenjalnih programov opravljajo študijske obveznosti v Sloveniji, in slovenski državljani, ki študirajo na univerzah v tujini. »Ponekod je polnoletnost pogoj, najdejo pa se priložnosti tudi za mladoletne 15+, večinoma za kakšna pomožna dela. Mladoletni na primer ne smejo streči alkoholnih pijač in delati z denarjem,« pojasnjuje Mladenovičeva. Študentsko delo lahko sicer opravljajo tudi osebe, ki so končale srednjo šolo v tekočem šolskem letu in bodo na podlagi vpisa na visokošolski zavod ob začetku novega šolskega leta pridobile status študenta, prav tako pa tudi dijaki in študentje, ki so državljani Slovenije in imajo status dijaka ali študenta v tujini.

MOTIV LASTEN ZASLUŽEK

»Gotovo je najpomembnejša motivacija lasten zaslužek, s katerim si mladi lahko privoščijo več, si omogočijo kakovostnejše dijaško in študentsko življenje, nekaterim predstavlja celo vir eksistence,« pravi Mladenovičeva o razlogih, zakaj se mladi odločajo za študentsko delo. »Predvsem študentje specifičnih strok izbirajo dela tudi glede na reference in izkušnje, ki jim jih bodo ta prinesla in jim bodo prišle prav na njihovi karierni poti. Študentska dela torej izbirajo premišljeno in ta trend je zadnja leta v porastu,« pravi.

RAZNOVRSTNA DELA

»Imamo raznovrstno ponudbo študentskih del,« pravi Mladenovičeva in dodaja, da imajo največ potreb v gostinstvu, kjer iščejo študente za delo v strežbi, pomoč v kuhinji, za čiščenje, delo na recepciji … Veliko je tudi oglasov za delo v trgovinah, na raznih turističnih točkah pa tudi v proizvodnji, v skladiščih in podobno. »Veliko podjetij se odloči, da bodo poletne dopuste premostili s pomočjo dijakov in študentov in čez leto na primer take potrebe sploh nimajo,« pravi.

VEČINOMA DOBRO SODELUJEJO

Sodelovanje med študenti in delodajalci je večinoma, kot pravi Mladenovičeva, obojestransko lojalno. »Pojavljajo pa se seveda tudi konflikti, predvsem v smislu pričakovane urne postavke, če je pred začetkom dela strani ne dorečeta,« pravi. Včasih se, dodaja, tudi ne ujemajo evidence vodenja ur, redko pa naletijo na delodajalce, ki namerno ne obračunajo študentskega dela, kar pomeni, da nimajo pravne podlage za izterjavo. »V tem primeru se vpletemo kot mediator; s kompromisnim dialogom poskušamo doseči, da študent dobi plačilo za opravljeno delo,« pravi in dodaja, da spremljajo delodajalce na raznih črnih listah. Na takšne so še posebej pozorni in večinoma že vnaprej preprečijo morebitne zaplete.

»Pri študentih se zgodi, da kljub dogovoru ne pridejo na delo ali da se ne izkažejo po pričakovanjih delodajalca. Redki pa so primeri kakšne kraje na delovnem mestu in podobnih hudih kršitev,« pravi. Delodajalci so z delom mladih, ki ga opravljajo prek študentskih servisov, večinoma zadovoljni. »Nekatere po končanem šolanju tudi redno zaposlijo,« pravi Mladenovičeva. Če delodajalci z njihovim delom niso zadovoljni, pa hitro najdejo zamenjavo. Enako seveda velja tudi za tiste, ki opravljajo študentsko delo.

V NARAŠČANJU

Obseg študentskega dela je, kot pravi Mladenovičeva, v naraščanju. »Med epidemijo je bil padec kar precejšen, vendar junija že zaznavamo pozitivno rast, tudi glede na leto 2019,« pravi.

Predsednica Kluba belokranjskih študentov Manja Novak ocenjuje, da dela prek študentskega servisa vsaj dve tretjini študentov. »Po mojem mnenju jih največ dela za dodaten zaslužek, sploh v poletnih mesecih, ko opravljajo razna priložnostna dela v tovarnah, barih, kampih ... Vsaj s študentskim delom v Beli krajini je tako,« pravi. Če pa študentje želijo prek študentskega dela nabirati izkušnje in se seznaniti z delodajalci, najpogosteje ostajajo v Ljubljani, kjer je ponudb študentskih del take vrste veliko več. »Ocenjujem, da je v zadnjih letih tega vse več, saj se študentje zavedajo pomembnosti izkušenj pred prvo zaposlitvijo in želijo čim prej dobiti službo na svojem področju, kar jim je s takšnim študentskim delom olajšano,« pravi.

DELA JE DOVOLJ

Po oceni Novakove je dela dovolj, sploh v turistični sezoni in med dopusti. »Veliko jih dela tudi v Ljubljani, kjer so študentska dela drugačna kot v Beli krajini,« pravi. Sama dela prek študentskega servisa že od zadnjega letnika srednje šole. »Za dodaten zaslužek sem opravljala kar nekaj različnih del – od natakarice, plesne animatorke do receptorke. Zadnji dve leti pa prek študentskega dela v Ljubljani gradim tudi svojo kariero na področju svojega študija. Takšnega dela za nabiranje izkušenj v Beli krajini ne bi mogla dobiti,« pravi.

ZADOVOLJNI S PLAČILOM

»Vsako leto do zdaj se je minimalna urna postavka za študentsko leto dvigovala, zato mislim, da smo študentje zadovoljni s plačilom. Je pa to odvisno tudi od odgovornosti, ki jo imaš pri opravljanju dela, takrat je postavka višja,« pravi Novakova in dodaja, da se ji zdi, da je ob tolikšni ponudbi študentskih del res mogoče najti zamenjavo, če bi bil pri nekemu delu s plačilom nezadovoljen.

Trenutno je najnižja zakonsko določena urna postavka 4,98 evra neto, opažajo pa, kot pravi Mladenovičeva, da je odziv na oglase s to postavko manjši. »Večinoma izbirajo bolje plačane ponudbe. Predvsem sem spadajo razne strežbe, delo v proizvodnjah, v trgovini …,« pravi. Najbolje so sicer plačana strokovna dela, kot so: programiranje, grafično oblikovanje, trženje, računovodstvo, fotografiranje, delo v marketingu, poučevanje in inštrukcije.

»V zadnjem času tudi gostinci močno zvišujejo urne postavke, saj dijaki in študentje raje izbirajo dela, pri katerih si pridobijo izkušnje za naprej,« pravi. Ker je zanimanja za oglase, ki ponujajo najnižje plačilo za opravljeno študentsko uro, majhno, je trenutno, kot pravi, najpogosteje zastavljena postavka od 5,50 do 6 evrov na uro neto in je enaka v vseh regijah po državi.

NEKATERI SREDSTVA ZALAGAJO

Kako hitro dobijo mladi za opravljeno študentsko delo plačilo, je odvisno od delodajalca pa tudi od študentskega servisa. Nekateri študentski servisi namreč zalagajo sredstva, kar pomeni, da nakažejo denar takoj po končanem delu oz. ko prejmejo izpolnjeno napotnico od podjetja. »Zalagamo sredstva za vsa podjetja, ki nimajo težav v finančnem poslovanju. Tako člani dobijo izplačilo na dan, ko delodajalec odda obračun, oz. najpozneje naslednji dan, če odda obračun v drugi polovici dneva,« pravi Mladenovičeva o Mjobu, ki je povezan, kot pravi, z večino podjetij na Dolenjskem oz. v jugovzhodni statistični regiji.