J.A., arhiv DL

##IMAGE-3375500##

Sindikalisti pred 1. majem, mednarodnim praznikom dela, opozarjajo, da položaj delavcev danes ni rožnat, vendar pa se ne smejo sprijazniti s kršitvijo delavskih pravic. Delodajalci pa menijo, da bi bila najboljša rešitev za izboljšanje gospodarskega položaja države odpiranje novih delovnih mest z visoko dodano vrednostjo.

Izvršni sekretar Zveze svobodnih sindikatov Slovenije za politiko zaposlovanja in migracije Goran Lukič je opozoril, da se je visoka brezposelnost zasidrala tako v številkah kot v glavah ljudi, ki so že začeli obupavati. "Strah, da bodo izključeni iz trga dela, je čedalje večji", pravi.

Dlje ko bo kriza trajala, bolj se bo krepil občutek brezizhodnosti, pritisk delodajalcev na delavce pa bo vse večji, opozarja. "To je nevarno. Čeprav delavci vidijo kršitve na delovnem mestu, si ne upajo opozoriti nanje," je dejal.

Delavci se po njegovem opozorilu ne smejo sprijazniti s stališčem, da morajo glede na visoko stopnjo brezposelnosti molčati in trpeti kršitve delavskih pravic.

Brezposelni se zatekajo v sivo ekonomijo

Stopnja brezposelnosti v Sloveniji ni najvišja v Evropi, je pa izredno visoka za Slovenijo, kjer takšne brezposelnosti nismo vajeni, pravi izvršna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije za socialni dialog Tatjana Čerin. "Dejstvo je, da je ob številu registrirano brezposelnih še kar lepo število brezposelnih oseb, ki iz različnih razlogov niso prijavljene na Zavodu RS za zaposlovanje," je navedla.

V Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) opozarjajo, da je bilo v času od konca leta 2008 do konca 2012 v zasebnem sektorju izgubljenih več kot 81.700 delovnih mest, največ v gradbeništvu, tekstilni industriji in lesarstvu. "Med temi, ki so v zadnjih letih izgubili zaposlitev, je danes že skoraj polovica dolgotrajno brezposelnih oseb, ki imajo tudi v prihodnje malo možnosti, da najdejo novo zaposlitev," navaja Čerinova.

"Pravico do nadomestila za brezposelnost koristijo vsi, ki jo imajo, temu pa sledi koriščenje različnih socialnih transferjev, ki pa niso ustrezna rešitev za večino tistih, ki želijo delati," meni.

Brezposelni se po njenih besedah zatekajo tudi v sivo ekonomijo ali delo na črno, kar je "znova slaba rešitev tako za državo kot za gospodarstvo, saj je takšno delo nelojalna konkurenca tistim, ki plačujejo vse davke in prispevke".

Po mnenju GZS bi bila najboljša rešitev odpiranje novih delovnih mest z visoko dodano vrednostjo

Ob vprašanju glede prihodnjega ravnanja vlade v GZS menijo, da bi bilo tako za gospodarstvo in državo kot za državljane odpiranje novih delovnih mest z visoko dodano vrednostjo najboljša rešitev. "Vendar jih zaradi izredno težkih gospodarskih razmer doma in v tujini ne moremo pričakovati čez noč. Gospodarska rast, kadar koli bo že prišla, bo zelo počasna, zato bo tudi okrevanje zelo dolgotrajen proces," pojasnjuje Čerinova.

"Izboljšati je treba konkurenčnost slovenskega gospodarstva in omogočiti njegov zagon, za to pa je potrebno boljše poslovno okolje, k čemer sodi tudi ustrezno urejen trg dela," pravi.

Pravice delavcev se tudi v krizi ne smejo zmanjševati

Osnutek za nacionalni reformni program, ki ga je pripravila vladna stran, po Lukičevih besedah kaže, kako zelo se Slovenija prilagaja Evropski komisiji in kako zelo želi slediti njenim navodilom. "Samostojnega razmišljanja je v Sloveniji premalo," ugotavlja.

To se po njegovem opozorilu kaže npr. v predlogu za zvišanje upokojitvene starosti glede na statistično ugotovljeno podaljševanje življenja. "EU je prevzela jezik ekonomije, ki politiko oddaljuje od ljudi. Mehanizmi matematičnih modelov so postali politično legitimni, zato tudi takšna odtujenost med politiko in ljudmi," pravi.

Ob primerjanju položaja delavk in delavcev v Sloveniji z drugimi državami EU Lukič pravi, da so si dokumenti s tega področja podobni ne glede na državo. "Ponavljajo se iste navedbe, tako med drugim, da se kupna moč zmanjšuje, brezposelnost narašča, pritisk na delavce pa se povečuje," je dejal.

"Toda pravice delavcev se ne smejo zmanjševati," opozarja. "Gre za nekakšen globalen napad na delavske pravice," ocenjuje. "Jezik, s katerim obravnavajo delavce, se je zelo poenotil, cilj pa je, da se enotnost delavcev razbije," je dejal.

Socialni dialog se je vrnil v stare tirnice

Socialni dialog se je po sprejetju reforme trga dela in pokojninske reforme, ko se je že zdelo, da v Sloveniji ima domovinsko pravico, spet vrnil v stare tirnice, še meni Lukič.

"Socialni partnerji imajo veliko odgovornost, a v primeru, ko so že vnaprej jasni določeni parametri, npr. zgornja meja javnofinančnega primanjkljaja, ki jih je treba doseči, tudi zelo težko nalogo," poudarja.

Tu jih po njegovih besedah čaka težka naloga, kako voditi socialni dialog naprej. "Cilj socialnega dialoga pa je, da se gospodarsko rast usmeri na trajnostno in učinkovito pot. To je to. Tu ni nobenega filozofiranja," pravi.