Razburljivo, a povsem drugače kot prikazujejo filmi in knjige
Dušan Poslek iz Rogatca je po študiju na ljubljanski fakulteti za varnostne vede zgrabil ponujeno priložnost in v največjem detektivskem podjetju v Sloveniji opravljal prakso. Kmalu mu je delo zasebnega detektiva, ki ga opiše kot razburljivo, čeprav zelo drugačno od tistega, ki ga prikazujejo knjige ali filmi, zlezlo pod kožo. »Včasih je meja med pozitivnim adrenalinom in stresom tanka. Največ adrenalina zagotovo prinesejo primeri, v katere vložimo največ truda, časa in virov. In ko pri zbiranju informacij sodeluje veliko članov ekipe. S sodelavci se tako dobro poznamo in smo tako izkušeni, da primere uspešno rešujemo brez posebnega usklajevanja,« je dejal.
V podjetju, kjer je zaposlen, so lani razrešili skoraj tisoč primerov. Vsakdanji kruh detektivskega poklica so predvsem primeri, povezani z disciplinskimi kršitvami. Gre za preverjanje bolniških odsotnosti delavcev. »Marsikaj je s seboj prinesla epidemija koronavirusa. Številni zaposleni so postali preveč pogumni, prija jim biti doma in so začeli zlorabljati svoje pravice. V tem primeru detektivi zberemo informacije, ali zaposleni res kršijo predpise s področja delovnopravne zakonodaje ali ne.« Detektivi v podjetjih velikokrat skrbijo še za izvajanje alkotestov in testov na prepovedane droge ter raziskujejo tatvine, ki se zgodijo znotraj kolektiva.
K delu zasebnega detektiva sodi še preiskovanje zavarovalniških goljufij. Poslek je nedavno preiskoval primer, kjer je zavarovanec skušal škodni zahtevek, ki ga je že uveljavljal pri eni zavarovalnici, unovčiti še pri drugi. Ko je preiskovancu predstavil potek kršitve, je mladenič, ki je skušal izkoristiti priložnost, da bi prišel do denarja, nemudoma podpisal priznanje.
Sodelovanje s policijo
Detektivi v postopkih, ki jih opravljajo za svoje naročnike, včasih vložijo kazenske ovadbe. Do tega pride, kadar na primer v podjetjih izvajajo nadzor nad domnevnimi tatvinami. Biro, v katerem je zaposlen Poslek, je lani za enega od naročnikov več mesecev na Dolenjskem spremljal tatove električnih prevodnikov. Ker je podatke predal policiji, je slednja tatove lahko prijela na kraju zločina.
S slovensko in tudi tujo policijo detektivi sodelujejo tudi v primerih, ko za podjetja, ki se ukvarjajo z lizingom, iščejo zatajena vozila, ki jih stranke nočejo vrniti. Zahvaljujoč sodelovanju z organi pregona, tovrstna vozila pogosto odkrijejo in jih vrnejo lastnikom v domovini.
Če so nekateri policisti pred približno desetletjem na detektive še gledali nekoliko zviška in jih kdaj označili kot nebodigatreba, zadnja leta njihovo pomoč vedno bolj dojemajo kot dodano vrednost. Zavedajo se, da lahko zasebni detektivi lažje pridejo do nekaterih informacij. »Zasebni detektivi smo obvezani spoštovati le zakonodajo, ki ureja naše področje dela, in želje našega naročnika. Medtem ko se policija, kot priznava sama, pogosto vrti v nekem birokratskem kolesju.«
To, da detektivi raziskujejo, policisti pa tudi zaradi njihove pomoči naposled vklenejo zločince in jih pospremijo za zapahe, ga ne moti. Delo detektiva je osredotočeno na to, da stranki priskrbi pomembne informacije, zavedati pa se je treba, kje so meje enega in drugega poklica, je jasen. »Detektivi nimamo javnih pooblastil, kot jih imajo policisti. Prav je, da se tega zavedamo in držimo. Lažje mi je, ko vem, do kod lahko grem s svojim delom in kje bo stvar prevzela policija s svojimi uradnimi postopki. Slednje mora speljati v skladu z vsemi predpisi. Če katerikoli korak ni skladen s njimi, tako njeno delo kot delo detektivov pade v vodo.«
Foto: Andraž Purg
»Če začutim, da stvari ne gredo v pravo smer, se zahvalim za pogovor in se umaknem.«
»Tehnologija napreduje in oprema nam pri detektivskem delu zelo pomaga. A brez znanja, sposobnosti komunikacije in tega, da se odpraviš na teren, ni nobena oprema dovolj.«
Preberite več v Novem tedniku
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
