Arhiv Štajerskega Tednika

Da v osnovnih šolah beležimo inflacijo ocen, je znano že dolgo. Ne samo v osnovnih šolah, povsod, kjer poteka interno ocenjevanje, učitelji vse pogosteje učence nagrajujejo s petkami, zato že več desetletij ne moremo govoriti o gaussovi krivulji pri razporeditvi ocen.

»Cvekov« ni več

To je potrdila že raziskava iz leta 2010, ki jo je direktor Državnega izpitnega centra Darko Zupanc opravil z Matevžem Brenom z mariborske fakultete za organizacijske vede.

»Ne bi bil problem, če bi krivulja odražala znanje,« enajst let pozneje pravi Zupanc, ki je potrdil, da se trend inflacije ocen odtlej ni ustavil, ravno nasprotno.

Na Državnem izpitnem centru opažajo, da je epidemija koronavirusa, ki je prinesla šolanje od doma, dala še dodaten pospešek temu škodljivemu trendu. Zupanc tako ugotavlja, da je povprečna ocena obveznih predmetov v devetem razredu malo pod 4.0. Če temu prištejemo še neobvezne predmete, pa še višja. »Desnega repa krivulje ni več,« pravi Zupanc, ki ugotavlja, da je pri nekaterih predmetih celo tako, da je več petic kot štiric, »cvekov« pa tako rekoč ni.

NPZ dokazuje, da so ocene podarjene

Eksterno ocenjevanje v obliki Nacionalnih preizkusov znanja (NPZ) nam potrjuje, da zviševanje ocen ne pomeni, da imajo osnovnošolci boljše znanje kot njihovi predhodniki. Posledice te inflacije ocen so večplastne.
Zupanc izraža skrb, da se s tem, ko učitelji podeljujejo odlične ocene, avtomatično razvrednotijo dobre ocene tistih, ki si jih zaslužijo. Če ta način ohranja zadovoljne tako učence kot njihove starše, pa se težava pojavi pri vpisih v srednje šole, kjer kopica odličnjakov tekmuje za možnost nadaljnjega šolanja na ustanovah, kjer so primorani omejiti vpis.

Preberite več v Štajerskem Tedniku