Svet24
© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.

Podravje: Velika večina kmetic še vedno brez vseh socialnih pravic


Senka Dreu
31. 8. 2021, 21.53
Deli članek
Facebook
X (Twitter)
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Kmetovanje velja za tradicionalno moško stvar, čeprav je jasno, da je na kmetiji še kako potrebna ženska roka. Kljub temu so kmetice še vedno (pre)pogosto pozabljene in odrinjene na rob, ne soodločajo pri vodenju domačega podjetja, kar kmetija v bistvu je, redke so socialno zavarovane in nimajo lastnih prihodkov.

1630331623_me-kmetica.jpg
Arhiv Štajerskega Tednika

Čeprav nosijo veliko breme dela na kmetijah, kmetice ostajajo izrazito ranljiva skupina. Po statističnih podatkih 20 % slovenskih kmetij vodijo ženske. Irena Ule, predsednica Zveze kmetic Slovenije, pravi, da so zgolj 4 % gospodaric do 40. leta starosti, torej žensk, ki so upravljavke kmetij in si plačujejo prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Včasih so dobile državno penzijo

»Ti podatki se razlikujejo glede na statistični model, a tudi če so številke v resnici kaj boljše, so še zmeraj daleč od zadovoljivih. Dejstvo je, da za kmečko žensko ni poskrbljeno in je običajno zadnja na kmetiji, ki bi jo socialno zavarovali, saj za njo nekako zmeraj zmanjka denarja. Seveda drži, da je plačevanje dvojnih prispevkov za neko manjšo kmetijo velik zalogaj, a moramo nekako poseči v zavest, da ljudje spoznajo, da lahko nekaj dobiš le, če nekaj tudi vložiš.« Včasih so »upokojene« kmetice dobile vsaj državno penzijo, dodaja, a je bila ta kasneje ukinjena. »Saj ni bilo bogve kaj, je pa bil neki denar, ki je bil samo njihov.«

Zaprta v sobi z enim obrokom na dan

Preberite več v Štajerskem Tedniku


© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.