STA

Kolektivna pogodba v členu, ki opredeljuje dodatke za nevarnost in posebne obremenitve, kot rizične razmere prepoznava območje vojne nevarnosti, nevarnosti terorističnih napadov z biološkimi agensi, demonstracije, naravne nesreče, epidemije in epizootije.

Zavodi in delovna mesta, na katerih javnemu uslužbencu pripada dodatek za delo v rizičnih razmerah, se sicer določi s sklepom ministrov, pristojnih za zdravstvo in socialno varstvo, s soglasjem reprezentativnih sindikatov za te dejavnosti, še določa pogodba.

Ob tem na ministrstvu pojasnjujejo, da ta dodatek pripada zaposlenim, ki so na delovnih mestih najbolj izpostavljeni nevarnosti epidemije. Med njimi so na primer lahko tudi snažilke, ki čistijo rizične prostore.

Dodatek bo po napovedih ministra za javno upravo Borisa Koritnika izplačan že aprila s plačo za marec.

Sicer pa na ministrstvu preučujejo tudi možnosti, da bi dodatek določili tudi za nekatere druge javne uslužbence. Kot je danes popoldan pred začetkom seje vlade povedal Koritnik, bo treba natančno določiti, kdo so tisti, ki delajo v rizičnih razmerah in so v stiku z ljudmi, kdo pa na primer dela od doma. Tudi višina dodatka k plači za te uslužbence še ni določena, verjetno pa ne bo tako visoka kot za zdravstveno osebje.

Zdravstvenemu osebju in vsem ostalim na najbolj izpostavljenih mestih se je v nocojšnjem nagovoru zahvalil predsednik vlade Janez Janša. Ob tem jim je sporočil, da bodo vsi, ki so ali bodo dvojno obremenjeni, dobili tudi dvojno plačilo.