Arhiv Štajerskega Tednika

Ena od krivic, ki jo čutijo številni delavci, je nedoseganje praga minimalne plače z osnovno plačo. V kar nekaj dejavnostih so namreč osnovne plače, dogovorjene s kolektivnimi pogodbami, nižje od minimalnih. Korekcija do zneska minimalne plače, ki je zakonsko določen, se izvede z doplačilom. „Uradnega podatka, koliko delavcev ima doplačilo do minimalne plače, nimamo,“ je povedala Jerkičeva. Dodala je, da naj bi jih bilo okoli 50.000, polovica v javnem sektorju in polovica v gospodarstvu. Na državni ravni naj bi se sicer lotili analitike, ki bo dala točno številko prejemnikov doplačila do minimalne plače, tako bi še letos dobili tudi uradni podatek. „Vsekakor se ljudje čutijo prizadete. Občutek, da na plačilni listi vidiš doplačilo do zneska minimalne plače, ki je preživetveni minimum, daje posamezniku občutek ponižanja, nezadostnosti, neizpolnjevanja pričakovanj. Marsikatero podjetje je že izenačilo najnižjo osnovno plačo z minimalno in izvedlo korekcijo po celotni lestvici navzgor. Menim, da je prav, da se to uredi sistemsko. Minister Luka Mesec je obljubil tudi sodelovanje politike, sindikati bomo s svojimi aktivnostmi vsekakor prisotni. Na načelni ravni in v dogovorih izenačitve osnovnih z minimalno plačo smo sindikati in ministrstvo relativno blizu, na izvedbeni pa še ne tako zelo. Treba bo pripraviti predlog spremembe zakona o delovnih razmerjih ali zakona o kolektivnih pogodbah.“

Pokojninska reforma pogoj za evropski denar

Preberite več v Štajerskem Tedniku