Prejeli smo klic delavca podjetja Varnost Maribor, ki ga uprava podjetja kljub več njegovim pozivom ne želi umakniti z delovnega mesta interventa. Še več, poudarja, da so ga po pozivih podvrgli intenzivnemu mobingu, zaradi česar se je pri njem razvila znižana frustracijska toleranca in heteroagresivne misli, kar dokazuje s predloženim mnenjem psihiatra.

Umik s tega delovnega mesta je zahteval zaradi stresnih delovnih razmer, navaja namreč, da uprava podjetja izvaja »interni nadzor« nad interventi na način, da sprožijo alarme v varovanih objektih in tako preverjajo njihovo odzivnost. Delodajalec naj bi to prakso izkoriščal za discipliniranje delavcev, ki so se upravi pripravljeni postaviti po robu zaradi slabih delovnih razmer. Navaja, da je delo interventa najnapornejši delokrog, ki ga lahko opravljaš v panogi zasebnega varovanja, saj si »deklica za vse«.

Boštjan Tancer, namestnik predsednika upravnega odbora družbe Varnost Maribor, nam je pojasnil, da interni nadzor vsekakor izvajajo, in to na vseh področjih dejavnosti zasebnega varovanja in v vseh območjih v Sloveniji. Nadaljuje, da je prav tako znano in jasno dejstvo, da institucije, ki so v Sloveniji najbolj izpostavljene tveganjem, redno izvajajo nadzor svojih pogodbenih izvajalcev zasebnega varovanja s poskusno aktivacijo alarma. Pravi, da je to prakso prva uvedla Banka Slovenije. Po Tancerjevih trditvah to v internem nadzoru počnejo tudi sami, predvsem da bi usposobili zaposlene.

Omenjeni delavec je nezadovoljstvo izrazil tudi zaradi rotacije med dnevnimi in nočnimi izmenami. Glede slednjih naj bi kršili prakso tako imenovanega ruskega turnusa, saj ni nič nenavadnega, da so med rotacijo napoteni tudi na obvezne strelske vaje, s čimer posegajo v njihov počitek. Zaradi fizične izčrpanosti je tako nekoč med prevozom na delo celo zaspal na avtocesti.

Tancer pojasnjuje, da je narava dela v zasebnem varovanju takšna, da se opravljajo dnevno-nočne izmene, pri čemer pa poudarja, da spoštujejo vsa delovnopravna določila s tega področja.

Delavčevih navedb, da je zaradi mobinga moral poiskati pomoč psihiatra, zaradi varstva osebnih podatkov Tancer ni želel komentirati, je pa poudaril, da imajo vzpostavljen sistem za preprečevanje mobinga zaposlenih in strokovno izobraženo osebo za preprečevanje mobinga. Glede obstoja te so svoje delavce obvestili s pomočjo internega glasila.

Za razumevanje tega, kakšne so lahko posledice mobinga, smo se obrnili na strokovnjakinjo Anko Zajc, ki nam je posredovala naslednje mnenje: »Največja škoda, ki jo izvajalec mobinga povzroči žrtvi – in neposredno tudi podjetju – je izguba zaupanja vase. To pelje v napake pri delu, v nizko produktivnost, ta oseba ima posledično slabe odnose s sodelavci in vodji ('kdo bo pa prenašal tega nesposobneža'), v delovnem okolju se slabo počuti, zboli ali pa se samo 'umakne' v bolniško, sebe dojema kot 'zgubo' in ima tudi v zasebnem okolju težave, 'nesposobnost' za delo je tudi pogost razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi.«

Pri tem ostaja nejasno, ali prakso mobinga izvajajo posamezni zaposleni v podjetju ali do nje prihaja z direktivo uprave. Omenjeni delavec meni, da so nekateri primeri zagotovo posledica navodil z vrha in način, s katerim ga želijo disciplinirati, ker se glasno upira razmeram, v katerih je prisiljen delati.