Profimedia

Na družbenih omrežjih se v zadnjem času pojavljajo pobude, naj posamezniki sami prispevajo k obnovi gozdov s sajenjem lastno vzgojenih sadik ali sadik, kupljenih v drevesnicah ali cvetličarnah. ZGS pozdravlja tovrstno angažiranost, dodajajo pa, da mora sajenje potekai načrtno in pod strokovnim nadzorom.

Gozd je namreč je kompleksen in občutljiv ekosistem, ki ga moramo obnavljati preudarno, zakonito in v skladu z naravnimi zakonitostmi, izpostavljajo na ZGS. In gozdarji so tisti, ki so najboljši poznavalci gozdov, zato oni pripravijo načrt obnove, lastnikom gozdov z odločbo določijo sajenje ustreznih sadik gozdnega drevja in jih tudi zagotovijo.

Lastnik gozde naj kontaktira pristojnega gozdarja

»Če želi lastnik gozda saditi gozdno drevje v lastnem gozdu, kontaktira pristojnega revirnega gozdarja ali vodjo krajevne enote ZGS. Skupaj nato poiščeta najprimernejši ukrep, ki je skladen s predpisi in načrti ter predvsem najbolj ustrezen za razvoj njegovega gozda v prihodnje,« pravijo na ZGS.

Samovoljna obnova gozdov je problematična z dveh vidikov. Prvič, poudarjajo na ZGS, »več kot tri četrtine gozdov v Sloveniji je v zasebni lasti, zato lahko sajenje dreves brez dovoljenja, kakor namigujejo omenjene pobude na družbenih omrežjih, pomeni poseg v zasebno lastnino in je prekršek, za katerega se lahko kaznuje lastnika gozda. Poleg tega je glede na gozdarske predpise v gozdovih dovoljeno sajenje le sadik domačih gozdnih drevesnih vrst znanega porekla, ki so primerne za določeno lokacijo (rastišče).«

Samovoljna sadnja sadik neznanega izvora in neprimernih za posamezno rastišče tako ni dovoljena niti lastniku gozda. Z neustreznimi drevesnimi vrstami lahko pri sadnji v gozd vnesemo tudi bolezni, škodljivce ali invazivne rastline. Takšna »divja« sadnja lahko spremeni naravno sestavo gozda in poruši njegovo ravnovesje – ogrozi naravno pomlajevanje, avtohtone drevesne vrste in dolgoročno stabilnost gozda.

Profimedia

Vključite se v prostovoljne akcije obnove gozdov

ZGS predlaga vsem, ki želijo obnavljati gozdove, da se vključijo v organizirane prostovoljske akcije obnove gozdov, ki potekajo v različnih delih Slovenije pod strokovnim vodstvom gozdarjev, z ustreznim sadilnim materialom in na območjih, kjer je obnova dejansko potrebna. Le tako lahko ustrezno pomagamo pri ohranjanju dolgoročnega zdravja in stabilnosti naših gozdov.

Okrasna drevesa sodijo na odpad

V času po božično-novoletnih praznikih okrasna drevesca v loncih odslužijo svojemu namenu. Čeprav se zdi njihovo sajenje v gozd prava izbira, tam nimajo svojega mesta, opozarjajo na ZGS. Zlasti velja to za okrasna drevesca, pridelana izven Slovenije, s sadnjo katerih lahko v gozd vnesemo škodljivce in bolezni, ki ogrožajo naše gozdove. Odslužena drevesca sodijo med zeleni odrez oziroma primerno razrezana v zabojnike za organske odpadke ali na kompost.