##IMAGE-4073827##

Kot aktivni iskalec zaposlite sem se v času pred pandemijo soočal z izzivi pridobivanja kompetenc in razvijanja komunikacijskih sposobnosti, ki bi me vodile do zaposlitve. V obdobju pred pandemijo, ko  sem še lahko brezskrbno obiskoval javne ustanove, hodil na izobraževanja in bil tudi del programa za zaposlitev, me nikdar ni prešinilo, da bi lahko bila omejitev gibanja razlog dodatnega nelagodja.

Po rosnih dveh tednih v karanteni se kaj hitro navadiš na rutino, v kateri si moraš sam zapolniti čas z aktivnostmi polnjenja prostega časa, saj se hočemo vsi izogibati besedi “dolgčas”. V samoizolaciji se nam hitro prikrade vprašanje o življenjskih odločitvah. Lahko bi rekli, da doživljamo neke vrste eksistenčno krizo. V tem času ne priporočam obiskovanja družbenih omrežij, kjer nam vsi silijo svoje poglede na aktualna dogajanja. Vse skupaj izpade kot kričanje za pozornost. Preživljanje časa v samoti, še posebej ko odrastemo, postane dvorezni meč, katerega ne želi veliko ljudi vihteti.

Izolacija, čeprav nelagodna, nam da priložnost, da se končno poglobimo vase in usmerimo prst obtoževanj s sočloveka nazaj nase. Tudi če preživljamo precej neprijetne in težke čase, je nujno da se ustavimo in si vzamemo čas zase. Bitka, ki jo sedaj bijemo, ne poteka v fizičnem polju, ampak v polju naših misli. Naš sovražnik ima brezmejne značilnosti in nam lahko v hipu ustavi ali pa celo konča življenje.

Zato je pomembno, da svojo tesnobo delite s svojimi bližnjimi ali pokličete na telefonsko linijo Družinskega inštituta Zaupanje (068 643 349) in se razbremenite.

In vedite, da ko minejo težki časi nanje gledamo s spoštovanjem in občudovanjem nase, da smo jih zmogli premagati. In tudi tokrat bo tako.