Foto Bobo

Starejši tako še vedno ohranijo avtonomijo in samostojnost, kakršno so imeli doma, izognejo pa se institucionalnemu varstvu, kot so domovi za starejše. Vendar je priti do takega stanovanja praktično misija nemogoče ali pa vsaj zelo težko, še posebej v večjih mestih. Največji ponudnik oskrbovanih stanovanj je Nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki ga je ustanovil Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Na devetnajstih lokacijah po vsej državi imajo 469 oskrbovanih najemnih stanovanj. Največ zanimanja je za stanovanja v mestnih občinah, Ljubljani, Mariboru in Celju, ter v slovenski Istri, Kopru in Izoli. V teh krajih lahko starejši čakajo tudi do neverjetnih pet let. Čakalne dobe pa so veliko krajše v manjših krajih. V Radljah ob Dravi sta trenutno dve stanovanji celo prosti, so nam pojasnili v Nepremičninskem skladu PIZ.

Trenutno na voljo le dve stanovanji

Obe stanovanji imata nekaj več kot 40 kvadratnih metrov; najemnini pa znašata 313 oziroma 322 evrov. Pred vselitvijo je treba plačati še akontacijo, to je dobrih 30 evrov na kvadratni meter, in za ti dve stanovanji znaša okoli 1300 evrov. Sicer pa povprečna najemnina za oskrbovano stanovanje v velikosti 47 kvadratnih metrov znaša 385 evrov na mesec.

Višina najemnine se razlikuje od vrste in načina oddaje, pa so nam pojasnili iz republiškega stanovanjskega sklada, ki ima v lasti 237 oskrbovanih stanovanj. Najnižja najemnina ne glede na vrsto najema je 116,27 evra, najvišja pa 724 evrov. Tudi najvišja cena je nižja kot najcenejša namestitev v domu za starejše.

V Ljubljani pa Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana zaračunava neprofitno najemnino. 31. marca je bila 273 evrov za stanovanje v velikosti dobrih 54 kvadratnih metrov. Na prosto stanovanje pa se v povprečju čaka tri leta. Republiški stanovanjski sklad sicer ne vodi čakalne liste. V primeru praznih stanovanj občina pripravi razpis, na katerega se lahko prijavijo zainteresirani posamezniki.

Profimedia

Načrtujejo gradnjo novih stanovanj

Pri vseh treh ponudnikih prav zaradi velikega povpraševanja načrtujejo gradnjo novih stanovanj. Nepremičninski sklad bo v naslednjih letih zgradil 212 novih najemnih stanovanj, ki bodo prilagojena starejšim. Enajst stanovanj gradi ljubljanski stanovanjski sklad, republiški stanovanjski sklad pa ima v načrtu gradnjo 122 novih oskrbovanih stanovanj, na daljši rok še dodatnih 40.

Običajno gre za garsonjere ali enosobna stanovanja, ki so prilagojena starejšim. To pomeni, da stanovanja nimajo pragov in imajo v kopalnici vgrajene ročaje. Stanovanja imajo tudi priključek za klic v sili, vključuje tudi osnovno pomoč in oskrbo. Sem sodi pomoč pri osebni higieni, prehrani in gospodinjstvu, nam je pojasnila generalna sekretarka Socialne zbornice Slovenije Suzi Kvas. Poleg tega so organizirane aktivnosti in družabni dogodki. Oskrbovana stanovanja imajo tudi povezavo z domom za starejše in zdravstvenimi storitvami v bližini.

Največje zmote najemnikov

Prav pri storitvah pa se najpogosteje zatakne. Kot so opozorili v Nepremičninskem skladu, nekateri najemniki zmotno mislijo, da gre za domsko oskrbo. Medtem ko na ljubljanskem stanovanjskem skladu niso zaznali, da bi imeli najemniki drugačna pričakovanja, kot jih pridobijo ob sklenitvi pogodbe. Enako pravijo pri republiškem stanovanjskem skladu.

Kljub temu pri Socialni zbornici pravijo, da si mnogokrat ljudje napačno predstavljajo princip oskrbovanih stanovanj. Ljudje mislijo, da so v ceno bivanja vključeni vsi stroški, tudi oskrbe, mnogi pričakujejo, da je zdravstvena oskrba na voljo 24 ur. Takim sicer pri Socialni zbornici priporočajo, naj se preselijo v dom za starejše. Mnogi tudi pričakujejo, da bodo dobili oskrbovano stanovanje takoj. Nekateri tudi zmotno mislijo, da gre za lastništvo, in ne za najem.

Profimedia

Pomanjkanje kadra

Ob tem pa republiškem skladu pravijo, da se v zadnjem času spopadajo s težavo, da ni mogoče dobiti izvajalca storitev pomoči na daljavo preko SOS-stikal, nameščenih v oskrbovanih stanovanjih. Zato imata tako republiški stanovanjski sklad kot Nepremičninski sklad sklenjeno pogodbo o E-oskrbi z družbo Telekom. Mora pa najemnik sam priskrbeti ustrezno povezavo na klic v sili s sklenitvijo pogodbe s ponudnikom storitve.

Na katere podrobnosti morajo bodoči najemniki vendarle paziti? Suzi Kvas najemnikom priporoča, naj najprej preverijo, ali je stanovanje opremljeno ali prazno. V večini primerov je v stanovanju samo kuhinja in opremljena kopalnica. Zelo dobro je tudi preveriti, kakšni so celotni stroški, da kasneje ni morebitnih presenečenj. Torej cena najema, obratovalni stroški, stroški oskrbe. V oskrbovanih stanovanjih je tudi zelo pomembno, da omogočajo klic v sili. Najemniki naj preverijo, ali je pomoč na voljo tudi ponoči in predvsem kakšni so pogoji za odstop od pogodbe, če se najemnik želi izseliti.