Profimedia

Tokratne volitve na Grenlandiji bodo nedvomno deležne velike pozornosti in bi lahko imele pomembne posledice za prihodnost arktičnega otoka, ki je avtonomno ozemlje Danske, vendar ima vse večjo željo po popolni neodvisnosti od Koebenhavna.

Grenlandija se je nedavno znašla na očeh svetovne javnosti, potem ko je ameriški predsednik Trump večkrat izrazil željo po prevzemu nadzora nad ozemljem oziroma nakupu otoka, ki da ga ZDA potrebujejo zaradi nacionalne varnosti, pa tudi zaradi ogromnih zalog surovin, redkih kovin in mineralov. ZDA sicer že imajo na Grenlandiji svojo vojaško bazo.

Danska je Trumpove težnje po Grenlandiji odločno zavrnila, grenlandski premier Mute Egede pa je poudaril, da Grenlandija ni na voljo ter da si Grenlandci ne želijo biti niti Danci niti Američani. "O naši prihodnosti odločamo mi na Grenlandiji," je sporočil.

Premier je spričo geopolitičnih teženj v povezavi z Grenlandijo v začetku februarja za 11. marec sklical predčasne volitve. Grenlandci bodo tako v torek volili nov 31-članski parlament, imenovan inatsisartut, s sedežem v glavnem mestu Nuuk. Volilno pravico ima kakih 40.000 od približno 57.000 prebivalcev tega redko poseljenega otoka.

Od zadnjih volitev aprila 2021 vlado sestavljata levosredinska stranka premierja Egedeja Skupnost ljudi, po grenlandsko Inuit Ataqatigiit (IA), in socialdemokratska Siumut, ki imata skupaj 22 sedežev. Tri druge parlamentarne stranke so v opoziciji.

V središču volilne kampanje je prevladovalo vprašanje neodvisnosti otoka, ki je bil nekoč danska kolonija, avtonomni status pa ima od leta 1979. Vseh pet parlamentarnih strank podpira neodvisnost, vendar pa se njihova stališča razlikujejo glede časovnice, kako hitro to doseči.

Premier Egede, ki bo na dan volitev dopolnil 38 let, podpira neodvisnost, vendar ni predstavil načrta za dosego tega cilja. Stranka Siumut pa po volitvah načrtuje referendum o neodvisnosti otoka. Vodja stranke Erik Jensen pričakuje, da bo glasovanje potekalo "v naslednjem volilnem mandatu". Med najbolj gorečimi zagovornicami je opozicijska nacionalistična Naleraq, ki želi, da bi se proces osamosvojitve začel takoj.

Vseh pet strank se je sicer izreklo proti priključitvi ZDA. Težnje predsednika Trumpa zavrača tudi velika večina Grenlandcev, saj jih 85 odstotkov pravi, da ne želijo postati del ZDA. Po raziskavi, opravljeni januarja, si 84 odstotkov Grenlandcev želi neodvisnosti od Danske, vendar le, če zaradi tega ne bo gospodarskih težav. V predvolilni kampanji so bile med temami izpostavljene še izobraževanje, socialne zadeve, turizem in ribištvo, ki predstavlja 90 odstotkov izvoza otoka, kjer je večina prebivalcev Inuitov. 

Volitve bodo zagotovo pozorno spremljali v Koebenhavnu, ki še vedno nadzoruje zunanjo in obrambno politiko Grenlandije. Ta za razliko od Danske ni del EU, ima pa z unijo podpisanih več sporazumov o sodelovanju, prebivalci Grenlandije pa so državljani unije.