Trump za mir z Iranom zahteva denar: Račun naj bi segal 50 let v preteklost
Ameriški predsednik Donald Trump je predstavil novo zahtevo, s katero bi lahko že tako zapletena pogajanja s Teheranom še dodatno zaostrila.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Ameriški predsednik Donald Trump je za morebitni mirovni dogovor z Iranom postavil nov, nenavaden pogoj. Teheran naj bi plačal odškodnine žrtvam iranskih napadov, Trump pa je zahtevo razširil tudi na vse, ki naj bi zaradi dejanj iranskega režima trpeli v zadnjih 50 letih. S tem je že tako krhka pogajanja o koncu vojne dodatno zaostril.
Trump razširil seznam iranskih dolgov: Odškodnine zahteva tudi za žrtve v Gazi
Ameriški predsednik je po pisanju Slovenske tiskovne agencije (Sta) Iran v svoji objavi povezal tudi z napadom na ameriški rušilec Cole v Jemnu leta 2000. V napadu v pristanišču Aden je bilo ubitih 17 ameriških vojakov. Preiskavi ameriškega zveznega preiskovalnega urada FBI je sicer pokazala, da so napad načrtovali in izvedli pripadniki teroristične mreže Al Kaida.
Trump zahteva, da Iran prevzame odgovornost tudi za smrt in škodo, povzročeno ljudem v Libanonu, Siriji, Jemnu in Gazi. Dejal je, da je svojim predstavnikom naročil, naj bodo zahteve vključene v vsa prihodnja pogajanja z Iranom.
Trump pred težko odločitvijo: Iran zahteva denar in umik ameriških sil
Ameriški predsednik je tako odgovoril na zahteve Teherana za finančno nadomestilo za vojno škodo s strani ZDA in Izraela. Iran naj bi poleg odškodnine zahteval konec ameriških groženj, odpravo pomorske blokade svojih pristanišč in umik ameriških sil iz regije. Teheran je to povezal z odprtjem Hormuške ožine, poroča televizija NBC.
Iransko zaprtje strateško pomembne Hormuške ožine Trumpu povzroča politične in gospodarske preglavice, zato je ameriška vlada v ponedeljek med drugim za nadaljnjih 90 dni podaljšala izjemo od ameriškega zakona Jones Act, ki ureja pomorski prevoz blaga med ameriškimi pristanišči, še piše Sta.
Izjema omogoča prevoze tujih ladij med ameriškimi pristanišči, podaljšanje pa velja izključno za energente. Bela hiša je podaljšanje utemeljila s potrebo po zagotavljanju nemotenega dostopa vojske in ključnih industrij do strateško pomembnih virov, poroča televizija CBS.
Energetski pritisk Irana se medtem kaže tudi v stanju ameriških strateških zalog surove nafte, ki so se prejšnji teden zmanjšale za 6,1 milijona sodov in padle na 298,7 milijona sodov, poroča televizija CNBC in dodaja, da je to najmanj od leta 1983.
Strateške zaloge so ustanovili po naftni krizi leta 1975, njihova uradna zmogljivost pa je okrog 714 milijonov sodov. Pred začetkom ameriških in izraelskih napadov na Iran 28. februarja je bilo v rezervah približno 415 milijonov sodov. Trump je nato marca odredil sprostitev 172 milijonov sodov.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.