© 2026 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Štiri leta vojne v Ukrajini
Čas branja 4 min.

Zima v Ukrajini: Ljudje spijo v šotorih v lastnih stanovanjih


Niko Hari
24. 2. 2026, 05.47
Posodobljeno
08:51
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Štiri leta po začetku vojne v Ukrajini 13 milijonov ljudi brez elektrike, ogrevanja in vode potrebuje humanitarno pomoč.

ukrajina
Profimedia
Letošnja zima v Ukrajini je posebej mrzla, temperature pogosto vztrajajo globoko pod ničlo.

Točno štiri leta po začetku ruske invazije (24. februar 2022) se tamkajšnje prebivalstvo še vedno sooča s surovimi razmerami, revščino in nedostopnostjo najosnovnejših dobrin. 

“Trenutno življenje običajnih Ukrajincev je zelo težko, predvsem zaradi zime. Ob zadnjem srečanju sodelavcev Karitas sem bila pretresena nad zgodbami običajnih ljudi tam. Ni elektrike, ni ogrevanja. Ljudje v kijevskih stanovanjih spijo v šotorih, da jim je tako bolj toplo. Ljudje si na plinu ogrevajo vodo, da se tako pogrejejo, ali pa se skušajo odseliti kam, kjer je elektrika, da lahko spijo na toplem,” je za Svet24 povedala Jana Lampe s Slovenske karitas. Dodaja, da je v nekaterih regijah tako mrzlo, da je edina dostopna pitna voda v plastenkah zmrzovala celo v trgovinah. 

karitas
Arhiv Svet24
Preko Slovenske karitas je za Ukrajino bilo darovanih že več kot šest milijonov evrov.

Nekateri otroci niso bili pri pouku vse od leta 2020

Dodaja, da ljudje tam še vedno zelo trpijo, še posebej na vzhodu države, ob frontni liniji. Izpostavila je starejše, bolne in manj premožne ljudi, ki z aktivnih bojišč niso mogli pobegniti. "Problematična je še huda inflacija, zaradi katere so cene osnovnih življenjskih potrebščin in zdravil močno narasle."

Lampe izpostavlja še psihično obremenitev Ukrajincev po štirih letih vojne: "Moramo se zavedati, da še posebej na vzhodu nekateri otroci v živo niso bili v šoli vse od leta 2020, od kovidnih časov. Začeli smo se odzivati tudi na to, ob pomoči Ministrstva za zunanje in evropske zadeve. Obnovili smo hišo za psihosocialno pomoč otrokom, z njimi je treba delati zdaj. Otroci se tako znova socializirajo in pogovarjajo."

ukrajina
Profimedia
Ob nočnih napadih ruske vojske se mnogi iz stavb zatečejo na ulico.

Civilne žrtve in neeksplodirana ubojna sredstva

Podatki Misije Združenih narodov za spremljanje človekovih pravic v Ukrajini govorijo o več kot 15.000 civilnih žrtvah in več kot 40.000 ranjenih od začetka vojne, a je potrebno poudariti, da so to zgolj uradno potrjene številke. Po vsej verjetnosti je, predvsem na območjih, na katere mednarodni opazovalci nimajo dostopa, število žrtev in ranjenih mnogo večje. 

Lansko leto ni bilo nič manj krvavo od ostalih, saj so Združeni narodi zabeležili najmanj 2514 civilnih žrtev in več kot 12.000 ranjenih. 

Eden najbolj dolgotrajnih odtisov vojne v Ukrajini so neeksplodirana ubojna sredstva. Mednarodne ocene stroškov odstranjevanja eksplozivnih ostankov govorijo o desetletjih dela in več deset milijardnem strošku. Poleg tega, da neeksplodirana sredstva neposredno ogrožajo prebivalstvo, to pomeni tudi popolnoma splošne težave, kot je ohromitev kmetijstva in obnovitvenih gradenj na ogroženih območjih. 

ukrajina, napadi, mraz
Profimedia
Ponoči so se temperature spustile vse do minus 17 stopinj Celzija.

Razseljeni in izseljeni

Vojna je v zadnjih štirih letih Ukrajino spremenila v državo, kjer se praktično nihče ne more zares ustaliti. Po ocenah Mednarodne organizacija za migracije je bilo v začetku leta 2026 približno 3,7 milijona notranje razseljenih Ukrajincev, ki so razpeti med začasnimi bivališči in razdeljenimi družinami.

Preberite še

"Potrebe po obnovi hiš so velike. Pri karitas smo se osredotočili predvsem na vasi in obnovili 103 hiše ranljivim ljudem, da so bili čez zimo vsaj na toplem. Prav tako smo več kot 600 družinam zagotovili les za kurjavo čez celo zimo," je poudarila Lampe. 

V ozadju so še milijoni beguncev v tujini, pogosto v Evropi pod začasnimi zaščitnimi režimi. Čeprav se nekateri vračajo, humanitarne organizacije opozarjajo, da se lahko zaradi zime, uničenih stanovanj in negotove varnosti del povratnikov znova razseli. 

Tvegajo življenja

Prostovoljci pri humanitarnih organizacijah s svojim delom tvegajo lastna življenja, izpostavlja Lampe: "Nedavno je med delitvijo pomoči bil ranjen eden izmed sodelavcev karitas. Velikokrat so sodelavci imeli že možnost, da jih evakuirajo, a se po navadi temu odpovejo, njihove besede pa so vedno iste: 'kdo jim bo pa potem pomagal?'

Energija, ogrevanje in voda

V zimskih mesecih se vojna še posebej ostro zareže v vsakdan. Mednarodni opazovalci človekovih pravic poročajo o ponavljajočih se napadih na energetsko infrastrukturo, kar pomeni izpade elektrike, ogrevanja in vode za milijone ljudi. V začetku 2026 so poročila izpostavljala škodo v številnih regijah in težke razmere v času hudega mraza: "Ljudje si ne predstavljajo, kaj se tam dogaja iz dneva v dan."

WHO poroča tudi o tisočih napadih na zdravstvo od začetka invazije. Ne gre le za uničene zgradbe, temveč za prekinjene poti do oskrbe, pomanjkanje opreme in kadra ter dodatno ranljivost ob izpadih energije. "Če vidiš kako ljudje po teh vaseh živijo, te pretrese. Koliko je grobov, koliko družin brez očetov in koliko ranjenih vojnih veteranov. Pretrese tudi revščina, ljudje res živijo skromno, pred hišami na podeželju praktično ni avtomobilov. Tisti, ki so imeli več sredstev so šli, običajni, skromni ljudje pa so ostali," izpostavlja Lampe. 

ukrajina.jpeg
Omrežje X
Napadi ne pojenjajo.

Slovenci še vedno radodarni

Takšne dolgotrajne krize velikokrat pripeljejo do tega, da ljudje, ki so v preteklosti pomagali, na vojne razmere v Ukrajini pozabijo, oziroma postanejo do vojne celo otopeli. "Sigurno do tega prihaja, zagona za pomoč ni tudi zato, ker mediji o vojni poročajo manj. Veliko je tudi drugih kriznih žarišč po svetu. Ljudje seveda postanejo tudi utrujeni slabih novic, to se zgodi pri vsaki krizi. Moram pa izpostaviti, da Slovenija in Slovenci ostajajo zelo radodarni, kar me prav gane. Ljudje, če jih malo spodbudiš pomagajo tudi po štirih letih in imajo odprto srce. Tudi države ne gre pozabiti. Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve bo za pomoč Ukrajini Slovenski karitas namenilo 750.000 evrov. Te bomo namenili za različne projekte, med drugim tudi programu za invalidne otroke, obnovi hiš, nakupu generatorjev ...," poudarja Lampe. 

Humanitarno pomoč ta trenutek potrebuje 13 milijonov ljudi. Doslej so samo prek Slovenske karitas od začetka vojne ljudje pomagali s šestimi milijoni evrov.



Za pomoč Ukrajini ob hudi zimi pa lahko darujete tudi letos na:
Slovenska karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana


TRR: SI56 0214 0001 5556 761


Namen: Pomoč Ukrajini


Sklic: SI00 870


BIC banke: LJBASI2X


Koda namena: CHAR


Prispevek v višini 5 EUR ali 10 EUR je mogoče posredovati s SMS sporočilom UKRAJINA5 in UKRAJINA10 na 1919.


Svet24

Prva stran dneva

Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.

Hvala za prijavo!

Na vaš e-naslov smo poslali sporočilo s potrditveno povezavo.

Z oddajo e-poštnega naslova se prijavim na uredniške e-novice. Odjava je možna kadar koli prek povezave »Odjava« v vsakem sporočilu. Več v Politiki zasebnosti.


© 2026 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.