Zgodovinski preobrat v Nemčiji: na deželnih volitvah slavi skrajna AfD
AfD je po vzporednih volitvah na Saškem-Anhaltu osvojila 44,5 odstotka glasov in močno prehitela CDU. V 77 letih povojne nemške demokracije nobena skrajno desna politična stranka ni zmagala na deželnih volitvah.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
V nemški deželi Saška-Anhalt so potekale deželne volitve, ki se jih je po podatkih deželne volilne komisije udeležilo bistveno več ljudi kot pred petimi leti. Do 16. ure je glas oddalo 65,3 odstotka od skupaj 1,7 milijona volilnih upravičencev. Projekcije nemških televizij pa kažejo, da je 2 44,5 odstotka glasov zmagala AfD.
Na drugo mesto naj bi se uvrstili doslej vladajoči krščanski demokrati (CDU) z 18,5 odstotka glasov, za njimi pa Levica z 9,5 odstotka, Zeleni z 9 odstotki, Socialdemokrati (SPD) z 8 odstotki ter Zavezništvo Sahre Wagenknecht s 5 odstotki. Liberalna FDP naj bi dobila le dva odstotka glasov.
AfD je volivce nagovarjala predvsem z obljubami o oživitvi šibkega gospodarstva, strožji migracijski politiki in odmiku od uveljavljenih strank, ki že dolgo obvladujejo politično prizorišče v tej vzhodnonemški deželi.
AfD zmagala, a vprašanje je, ali bo lahko vladala
Saška-Anhalt je ena od 16 nemških zveznih dežel, ki imajo svoje parlamente in deželne vlade. Sama zmaga AfD še ne pomeni, da bo stranka tudi prevzela oblast.
Ključno bo, ali bo dobila absolutno večino.
Druge konservativne, sredinske in leve stranke so namreč napovedale, da z AfD ne nameravajo oblikovati koalicije. Če stranka ne bo osvojila dovolj sedežev za samostojno vladanje, bodo morale druge stranke poskusiti sestaviti alternativno večino.
Pri tem bo pomembno tudi, koliko manjših strank bo prestopilo petodstotni parlamentarni prag. Če bi denimo Zeleni in nekatere druge manjše stranke ostali zunaj parlamenta, bi se možnosti AfD za samostojno večino povečale.
Če bi se manjše stranke vendarle uvrstile v parlament, bi lahko AfD ostala brez večine, preostale stranke pa bi morale sestaviti ideološko zelo raznoliko koalicijo konservativcev, sredinskih in levih strank, piše DW.
Obstaja tudi možnost, da takšne koalicije zaradi velikih političnih razlik ne bi bilo mogoče oblikovati, kar bi lahko vodilo v nove volitve.
Volilna udeležba močno poskočila
Da gre za volitve z izjemno visokimi političnimi vložki, kaže tudi volilna udeležba. Do 16. ure je glasovalo 65,3 odstotka volilnih upravičencev, kar je bilo približno 24 odstotnih točk več kot ob istem času na prejšnjih deželnih volitvah leta 2021.
Volitve so pritegnile izjemno pozornost nemške javnosti in medijev, kar je za razmeroma majhno zvezno deželo precej neobičajno. Razlog je predvsem možnost zgodovinskega preboja AfD. V 77 letih povojne nemške demokracije namreč nobena skrajno desna politična stranka ni zmagala na deželnih volitvah.
Nezadovoljstvo zaradi migracij, gospodarstva in tradicionalnih strank
Vzpon AfD poganjajo predvsem nezadovoljstvo z migracijsko politiko, gospodarska stagnacija in vse večje nezaupanje do uveljavljenih političnih strank.
AfD je v svojem 156 strani dolgem volilnem programu predstavila vrsto ukrepov, s katerimi želi Saško-Anhalt preoblikovati v deželo, bolj naklonjeno velikim, v Nemčiji rojenim in družbeno konservativnim družinam.
Med drugim se zavzema za deportacije beguncev oziroma njihovo preselitev v skupinske nastanitve, davčne olajšave za velike družine in brezplačno varstvo otrok. Stranka želi prepovedati tudi mavrične zastave na šolah.
V ospredju Ulrich Siegmund
Eden ključnih obrazov volitev je vodja AfD Ulrich Siegmund, ki je svojo populistično prepoznavnost v veliki meri zgradil na družbenih omrežjih.
Širši javnosti je postal bolj znan med pandemijo covida-19, ko je na TikToku ostro nasprotoval zaščitnim maskam, cepljenju in drugim protikoronskim ukrepom. Njegovi videoposnetki so dosegli milijonsko občinstvo.
Siegmund je svojo spletno priljubljenost nato prenesel na politično prizorišče in se znašel bližje prevzemu oblasti kot kateri koli drug skrajno desni nemški politik po letu 1945.
Razpoloženje med volivci je močno razdeljeno. Nekateri podporniki AfD pravijo, da so izgubili zaupanje v tradicionalne stranke in v Siegmundu vidijo možnost za spremembe.
Nasprotniki AfD medtem upajo, da bodo druge stranke kljub velikim ideološkim razlikam našle način za oblikovanje koalicije in s tem preprečile prihod AfD na oblast.
Končni razplet bo tako odvisen ne le od tega, koliko glasov bo osvojila AfD, temveč tudi od uspeha manjših strank in sposobnosti preostalih političnih sil, da po volitvah sestavijo večino brez skrajne desnice.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
