Nasa zaradi Trumpa spremenila načrte pristanka na Luni
Ameriška vesoljska agencija Nasa je kot kaže opustila namero, da leta 2027 na površje Lune pošlje prvo žensko in prvo temnopolto osebo.
»Nasa bo z uporabo inovativnih tehnologij na površje Lune spravila prvo žensko, prvo temnopolto osebo in prvega astronavta mednarodnih partnerjev, ki bodo preiskali več Luninega površja kot kadar koli doslej,« se je v zvezi s projektom Artemis nekdaj glasil zapis na spletišču ameriške vesoljske agencije Nasa. Tega zapisa na spletišču danes ni mogoče več zaslediti, kar je posledica pogroma administracije Donalda Trumpa nad politikami raznolikosti, enakosti in vključenosti (DEI).
Nasa v okviru svojega programa Artemis za leto 2027 načrtuje nov polet na Luno s človeško posadko in tudi pristanek, kar bo prvi tovrsten polet po misiji Apollo leta 1972. Načrti ostajajo enaki, le da bo kot kaže posadka drugačna od predvidene. »V skladu s predsednikovim izvršnim ukazom smo posodobili naše besedilo glede načrtov o poletu posadke na površje Lune v okviru Nasinega programa Artemis,« je za britanski Guardian potrdil tiskovni predstavnik Nase Allard Beutel.
Trump je namreč kmalu po nastopu novega mandata podpisal izvršni ukaz, v skladu s katerim morajo številne zvezne agencije izločiti vse programe in pobude, povezane s politikami DEI. Številne so to storile zelo hitro. Med prvimi sta bila ameriški nacionalni inštitut za zdravje (NIH) in davčna uprava, s prepovedjo služenja vojaškega roka transspolnim osebam je to razmeroma hitro storila tudi ameriška vojska, a je to potezo preteklo sredo začasno ustavil zvezni sodnik.
Ob tem poteza Nase bode v oči iz še enega razloga, saj je bila zaveza, da na Luno pošljejo prvo žensko in prvo temnopolto osebo, sprejeta leta 2019, torej v času Trumpovega prvega mandata.
12 belih moških
Doslej je po površju Lune postopalo skupno 12 oseb. Vse v okviru šestih misij Apollo med leti 1969 in 1972, prav vsi pa so bili beli moški, stari med 36 in 47 let. Prva ženska v vesolju je šele leta 1983 postala Sally Ride, a raketoplan Challenger dlje proti Luni ni bil namenjen. Pozneje istega leta je Nasa v vesolje poslala še prvega temnopoltega astronavta. Ta čast je doletela Guiona Bluforda.
Kdo bo sestavljal posadko raketoplana Orion, ki naj bi v okviru misije Artemis III sredi leta 2027 pristal na Luni, zaenkrat še ni znano. Misija Artemis I je bila zaključena novembra 2022, ko je raketoplan Orion brez posadke Luno le obkrožil. Za aprila 2026 je načrtovana misija Artemis II, v okviru katere bodo do Lune poslali raketoplan s posadko, a ta ne bo pristala na površju. Štiričlanska posadka za to misijo je znana. Poleg astronavtov Reida Wisemana in Jeremyja Hansena jo bosta sestavljala tudi astronavtka Christina Koch in Afroameričan Victor Glover.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
