Profimedia

Nemški kancler Friedrich Merz, belgijski premier Bart De Wever in predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen v petek na srečanju v Bruslju niso dosegli dogovora glede uporabe zamrznjenega ruskega premoženja za podporo Ukrajini. Strinjali so se, da je glede na trenutne geopolitične razmere čas ključnega pomena, in poudarili pomen finančne podpore Ukrajini za zagotovitev varnosti Evrope, je sporočila predsednica Evropske komisije na družbenem omrežju X.

Belgija je najbolj ranjljiva

Merz je De Weverju ponovno poskušal zagotoviti, da bodo tveganja, povezana z odblokiranjem sredstev, zamrznjenih v okviru sankcij EU, ki so večinoma shranjena v Belgiji, enakomerno porazdeljena med državami članicami EU. "Posebna ranljivost Belgije v zvezi z uporabo zamrznjenih ruskih sredstev je nesporna in jo je treba v vsaki možni rešitvi obravnavati tako, da vse evropske države nosijo enako tveganje," sta po srečanju še sporočila Merz in von der Leyen.

Pomoč Ukrajini

Zamrznjeno rusko premoženje: Koliko ga je v Sloveniji in kakšne so pasti

Ukrajina nujno rabi denar

Evropska komisija je ta teden predstavila predloge pravne podlage za dve možni rešitvi za financiranje 90 milijard evrov vrednega posojila Ukrajini, s katerim bi podprli njene proračunske in vojaške potrebe. Prva možna rešitev, ki bi potrebovala soglasno podporo držav članic EU, predvideva uporabo zamrznjenega ruskega premoženja, zadržanega v okviru sankcij proti Rusiji zaradi njene agresije na Ukrajino. Druga predvideva zadolževanje EU na kapitalskih trgih, pri čemer bi za poroštva uporabili evropski proračun.

Reparacijsko posojilo

Ursula von der Leyen predlaga dve rešitvi za financiranje Ukrajine

Ukrajina bo po ocenah Mednarodnega denarnega sklada (IMF) v letih 2026 in 2027 za delovanje države in osnovnih storitev ter nadaljevanje boja proti ruski agresiji potrebovala okoli 135 milijard evrov. Komisija predlaga, da bi EU pokrila dve tretjini teh potreb oziroma 90 milijard evrov.