Bo Evropska unija ekspresno dobila presenetljivo novo članico?
Evropska unija bi lahko kmalu dobila še 28. članico, a to morda ne bo nobena od trenutnih držav kandidatk.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
V Bruslju v zadnjem obdobju poteka vroča debata o nadaljnjem širitvenem procesu Evropske unije, pri čemer je najbolj pereče vprašanje Ukrajina, ki si želi v Unijo vstopiti že leta 2027, kar v skladu z običajnimi postopki nikakor ne bi bilo mogoče.
Evropska komisija tako mrzlično išče rešitve. V pripravi so spremembe na področju pridružitvenega postopka, v skladu s katerimi bi lahko država kandidatka v praksi v EU vstopila že na začetku postopka, še preden izpolnjuje vse kriterije, a njeno članstvo ne bi bilo polnopravno. Ukrajino namreč pred izpolnjevanjem pogojev čakajo še številne pomembne reforme na področju pravosodja in političnega sistema na splošno.
Se pa zdaj obeta, da bi lahko Evropska unija nekoliko nepričakovano kmalu postala večja in močnejša. Vladna koalicija na Islandiji, ki je v preteklosti napovedala, da bo do leta 2027 znova začela od leta 2013 zamrznjena pristopna pogajanja z EU, naj bi po najnovejših informacijah časnika Politico že letos izvedla referendum o tem vprašanju.
Kot sta za Politico potrdila dva neimenovana vira, seznanjena z dogajanjem, naj bi islandski parlament datum referenduma o pridružitvi EU potrdil že v naslednjih nekaj tednih. Če bi se Islandci odločili za članstvo, bi lahko Islandija postala 28. članica še pred vsemi preostalimi državami kandidatkami.
Več razlogov, a stična točka ZDA
Razlog so v prvi vrsti geopolitične razmere, zlasti trgovinski kaos, ki ga s carinami po svetu povzroča ameriški predsednik Donald Trump, in njegove grožnje s priključitvijo Grenlandije. Za veliko dvignjenih obrvi na Islandiji so poskrbeli tudi nekateri drugi dogodki.
Trumpov kandidat za veleposlanika na Islandiji Billy Long je denimo nedavno izjavil, da bo Islandija postala 52. ameriška zvezna država, sam pa da bo njen guverner. Pozneje se je za besede opravičil in dejal, da je šlo za šalo v zasebnem pogovoru, a škoda je bila storjena.
Islandce je močno zbegal tudi Trumpov govor na januarskem svetovnem gospodarskem forumu v Davosu, kjer je imel sicer v zobeh Grenlandijo, a je uspel večkrat zamenjati ime države, tako se je Islandija na Trumpovem jeziku znašla kar štirikrat.
Država kandidatka že v preteklosti
Islandija je sicer za pridružitev EU uradno zaprosila že na vrhuncu finančne krize davnega leta 2009. Takrat so propadle kar tri islandske največje komercialne banke, a se je država uspela razmeroma hitro izvleči iz krize, takratna vlada je zato leta 2013 pogovore zamrznila, saj se je evroobmočje znašlo v precejšnji krizi, nekateri ekonomisti pa so bili glede njegove prihodnosti precej črnogledi. Islandska vlada je nato leta 2015 zaprosila za umik statusa države kandidatke.
Danes so geopolitične razmere povsem drugačne, ob tem pa Islandija leži na strateško pomembnem območju na severu Atlantika, a niti nima svoje vojske. Za svojo varnost se zanaša na članstvu v zvezi Nato in dvostranski varnostni dogovor z ZDA iz leta 1951.
»Razprava o širitvi se spreminja,« je prejšnji mesec ob srečanju z islandsko ministrico za zunanje zadeve Thorgendur Katrin Gunnarsdottir za Politico dejala evropska komisarka za širitev Marta Kos. Po njenih besedah države vse bolj razmišljajo o »varnosti, pripadanju in ohranjanju sposobnosti ukrepanja v svetu, v katerem potekajo boj za območja vpliva. To zadeva vse Evropejce.«
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
