Trump predlagal mirovni načrt v 15 točkah, Iran odgovoril z zasmehovanjem
Administracija Donalda Trumpa naj bi Iranu posredovala načrt za končanje vojne na Bližnjem vzhodu v 15 točkah, a naj bi v regiji hkrati krepila sile.
O načrtu, ki naj bi med drugim vključeval zahteve po odprtju Hormuške ožine, odpravi iranskega jedrskega programa, predaji obogatenega urana ter ukinitvi iranske vojaške in finančne podpore islamističnim skupinam v regiji, ko je libanonski Hezbolah, je že v torek poročal ameriški časnik New York Times.
Če bi Iran izpolnil pogoje iz načrta, bi ZDA zoper državo ukinile vse sankcije, ki so v veljavi že leta. Obenem bi mu pomagali pri razvoju jedrske energije v civilne namene, naj pa načrtu ne bi vključeval teženj po spremembi režima.
Obstoj načrta, ki naj bi ga Iranu posredovale pakistanske oblasti, so za več tujih medijev potrdili viri, seznanjeni z dogajanjem. Pakistan se je obenem ponudil za gostitelja mirovnih pogovorov med državami.
Iran odgovoril z zasmehovanjem
Na poročanje so se sicer že odzvali v iranski vojski, kjer so vse skupaj zanikali. Ebrahim Zolfagari, tiskovni predstavnik iranskega centralnega poveljstva, ki bdi tako nad iransko vojsko kot revolucionarno gardo, se je v televizijskem nagovoru posmehoval poročilom in nakazal, da gre pri vsem skupaj zgolj za ameriška in izraelska prizadevanja, da bi se izmazali iz vojne, ki so jo začeli.
»Ne imenujte svojega poloma dogovor. Ali so vaši notranji konflikti dosegli točko, ko se pogajate sami s sabo?« je cinično pripomnil Zolfagari. Dodal je, da je bil Iran s svojimi sporočili od prvega dne konsistenten in da bo tako tudi ostalo.
Cene nafte takoj padle
Kljub temu so se na poročila o načrtu danes hitro odzvali svetovni trgi, na katerih so nemudoma padle cene nafte. Kot poroča STA, so se cene nafte v današnjem azijskem trgovanju spustile pod 100 dolarjev za 159-litrski sod. Za 159-litrski sod teksaške nafte, ki bo dobavljena maja, je bilo treba zjutraj po srednjeevropskem času odšteti 87,72 dolarja, kar je pet odstotkov manj kot v torek. V Londonu so se majske terminske pogodbe za severnomorsko nafto brent pocenile za skoraj šest odstotkov in šle na 98,30 dolarja.
Američani naj bi na Bližnji vzhod poslali na tisoče vojakov
Čeprav administracija Donalda Trumpa, ki nadaljuje s kaotičnim komuniciranjem z javnostjo, iz dneva v dan omenja zmago, uspešna pogajanja in skorajšnji konec vojne, pa naj bi ameriška vojska na Bližnji vzhod kmalu poslala na tisoče novih ameriških vojakov, pripravljenih celo na morebitno kopensko ofenzivo.
Kot sta za tiskovno agencijo Reuters potrdila vira, seznanjena z zadevo, naj bi Pentagon v regijo kmalu poslal več tisoč vojakov iz elitne 82. zračnodesantne divizije. Tako ZDA na Bližnjem vzhodu še naprej krepijo svoje sile. Ti vojaki so trenutno nameščeni v ameriškem oporišču Fort Bragg v Severni Karolini, vira pa za Reuters nista navedla, kdaj naj bi jih napotili na Bližnji vzhod in predvsem kam natančno.
Tiskovna predstavnica Bele hiše Anna Kelly je na dodatno poizvedovanje o zadevi dejala le: »Kot smo že dejali, predsednik Trump ima vedno na razpolago vse vojaške možnosti.«
Eden od virov je sicer poudaril, da odločitve o morebitni kopenski ofenzivi še niso sprejeli, a da vojsko v regiji krepijo za morebitne prihodnje operacije. V okviru te napotitve naj bi sicer na Bližnji vzhod poslali med 3000 in 4000 vojaki.
Tiskovna agencija je sicer že prejšnji teden poročala, da naj bi ameriška vojska na Bližnji vzhod poslala na tisoče marincev, in sicer na krovu amfibijske bojne ladje USS Boxer, ki naj bi jo spremljali še dve bojni plovili. Ti naj bi se pridružili približno 50.000 ameriškim vojakom v regiji.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.