Profimedia

Evropska unija se sooča z vse hujšo "čokoladno krizo", opozarjajo raziskovalci v novi analizi britanskega podjetja Foresight Transitions. Glavni razlog je visoka odvisnost EU od uvoza kakava in drugih ključnih surovin iz držav, ki so močno ranljive in so slabo pripravljene na podnebne spremembe.

Cene kakava šle v nebo

Cene kakava so se v preteklem letu dvignile za 400 odstotkov, čokolada pa se bo še podražala. Poročila razkrivajo, da je kar 96,5 odstotkov kakava, ki ga EU uvaža, iz držav s slabo podnebno pripravljenostjo. Poleg tega kar 77 odstotkov prihaja iz okolij z že porušenim naravnim ravnovesjem. Podobne trende so raziskovalci zaznali tudi pri uvozu koruze, pšenice, soje in kave. 

Države, ki zadovoljujejo naše povpraševanje po čokoladi, so v težavah zaradi nestanovitnega vremena, ekstremne vročine in uničujočih bolezni pridelkov. Čokoladna industrija je odvisna od ravnovesja med podnebjem, delom in gospodarstvom, vendar se to ravnovesje ruši. 

"To niso zgolj abstraktne grožnje. Te se že uresničujejo in negativno vplivajo na podjetja in delovna mesta, kot tudi na dostopnost in cene hrane za potrošnike in postaja vse huje. Kmetije postajajo vse manj odporne zaradi podnebnih šokov in izgube naravne pestrosti. To vpliva na cene in razpoložljivost osnovnih živil," je poudarila vodilna avtorica poročila Camilla Hyslop.

Profimedia

Največ kakava prihaja iz zahodne Afrike

Cene kakava in sladkorja naraščajo, dobavne verige pa so vse bolj pod pritiskom. Večina kakava prihaja iz zahodne Afrike, kjer se prepletajo suše, izginjanje gozdov in množijo socialni izzivi. Avtorji poročila pozivajo čokoladne velikane, naj investirajo v zaščito okolja in prilagajanje na podnebne spremembe v državah izvora. Plačilo pravične cene pridelovalcem bi po njihovih besedah omogočilo vlaganja v bolj odporne kmetijske prakse. "To ni več stvar trajnostnega imidža, temveč nujen korak za ohranitev oskrbe s ključnimi živili," opozarjajo raziskovalci.

Ali obstajajo rešitve?

Čokoladna kriza ni popolnoma neizbežna, obstajajo določene rešitve. A za zagotavljanje trajnostne prihodnosti čokolade bo potrebno resno prizadevanje s strani vlad, čokoladne industrije in potrošnikov.

Ena najbolj obetavnih rešitev je agrogozdarstvo, kjer se kakav prideluje pod senčno streho višjih dreves, kot so mango ali indijski orešček.

V gibanju Portal Green economy coalition navajajo, da je skoraj dva milijona hektarjev kakavovih nasadov v Gani pridelanih z malo ali skoraj nič senčenja, zaradi česar so drevesa ranljiva za ekstremne vremenske razmere.

Agrogozdarstvo ne zagotavlja le sence, ki zmanjšuje vročinski stres na kakavovih drevesih, ampak tudi izboljšuje rodovitnost tal, podpira biotsko raznovrstnost in povečuje shranjevanje ogljika. Raziskave kažejo, da lahko nasadi kakava pod senco shranijo do 2,5-krat več ogljika kot tisti brez sence, kar je koristno tako za kmete kot za blaženje podnebnih sprememb. Vendar pa prehod na agrogozdarstvo ni preprost. Veliko kmetov nima finančnih sredstev za vlaganje v sadike senčnih dreves.