V tej evropski državi odkrili enega najbolj strupenih pajkov na svetu
V Portu na severu Portugalske so raziskovalci potrdili prisotnost čilskega pajka samotarja. Gre za eno najbolj strupenih vrst pajkov na svetu.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Na Portugalskem so raziskovalci prvič na Iberskem polotoku potrdili prisotnost čilskega pajka samotarja (Loxosceles laeta). Gre za eno najbolj strupenih vrst pajkov na svetu.
Čilskega pajka samotarja so 10. januarja letos pobrali mrtvega iz lepljive pasti za insekte . V pogovoru za Euronews je Jose Manuel Grosso-Silva, eden od raziskovalcev in entomolog z Univerze v Portu, poudaril, da gre za sramežljivo vrsto, ki se skriva v temnih kotičkih stavb in je aktivna predvsem ponoči. Vrsta ljudi ne napada, zato je možnost ugriza majhna. Če do ugriza pride, lahko njegov strup povzroči nekrozo kože, v redkih primerih tudi hujše zdravstvene zaplete, je pojasnil biolog.
Kot sugerira že njegovo ime, pajek izvira iz zahodnih predelov Južne Amerike, predvsem iz Čila, domač je tudi v Peruju, Argentini, Boliviji in Ekvadorju. Vendar se je zaradi mednarodne trgovine uspel razširiti na območja, ki so daleč od njegovega prvotnega habitata.
Možne napačne identifikacije
Na Portugalskem sicer že več desetletij živi še en izjemno strupeni pajek iz iste družine, in sicer sredozemski pajek samotar (Loxosceles rufescens). Izvira sicer iz Severne Amerike, v Evropi pa je prisoten že več kot 200 let.
Glavna razlika med obema vrstama je v pedipalpih samcev, členkastih priveskih, ki se nahajajo na sprednji strani telesa samcev in imajo senzorične in reproduktivne funkcije. Po videzu in vedenju sta sicer zelo podobna: oba sta enakomerno rjave barve, brez izrazitih vzorcev, ne gradita klasičnih mrež za lov plena, temveč jih spletata v skritih, temnih kotičkih stavb, kjer sta aktivna predvsem ponoči.
Raziskovalci opozarjajo, da še ni jasno, ali je nova vrsta omejena le na območje Porta ali pa je že širše razširjena. Ker sta si čilski in sredozemski pajek samotar zelo podobna, obstaja možnost, da so bili nekateri dosedanji zapisi in fotografije napačno pripisani sredozemskemu pajku samotarju, v resnici pa prikazujejo čilskega pajka samotarja.
Pretekla opažanja v Evropi
Prvi zabeležen zapis o čilskem pajku samotarju v Evropi sega v leto 1972, ko so ga odkrili v stavbi Univerze v Helsinkih. Domnevajo, da je bil pajek vnesen s pomočjo človeka, kjer so mu višje temperature omogočale preživetje, saj pod milim finskim nebom ne bi dolgo preživel. Populacija na univerzi vztraja še danes.
Leta 2025 so v kleti Univerze Eberhard Karl v Tübingenu v Nemčiji prav tako identificirali primerek te vrste.
Obstajajo tudi poročila o morebitni prisotnosti v Italiji, vendar so ti podatki manj zanesljivi, saj je bila spletna stran z informacijami odstranjena.
Ugriz s hudimi posledicami
Na Portugalskem so leta 2023 zabeležili primer loksocelizma – sindroma, ki ga povzroča strup pajkov iz rodu Loxosceles. Šlo je za ugriz sredozemskega pajka samotarja, ki si je za žrtev izbral 48-letno žensko v mestnem parku.
Po ugrizu v predel zatilja se je najprej pojavila oteklina brez izrazite bolečine. V naslednjih 24 urah pa so se simptomi postopno poslabšali – pojavili so se glavoboli, splošno slabo počutje, vročina in utrujenost, hkrati pa tudi nekrotične spremembe kože z rdečino na mestu ugriza.
Kasneje so zdravniki opazili tudi luščenje kože na drugih delih telesa; okoli oči, zadnjice, stegen, ustnic in ustne sluznice. Po 16 dneh zdravljenja je bila bolnica odpuščena iz bolnišnice brez trajnih posledic.
Invazija tujih vrst
Na Portugalskem je danes naseljenih že več kot 300 vrst žuželk iz različnih delov sveta. Mnoge med njimi so bile vnesene nenamerno, predvsem zaradi povečanega mednarodnega prometa blaga. Ob tem je Grosso-Silva spomnil na primer azijskega sršena (Vespa velutina), ki je v Evropo, natančneje Francijo, prišel iz Kitajske s pošiljko bonsajev.
Hkrati so se zaradi urbanističnega razvoja in širjenja monokultur naravni habitati močno zmanjšali, kar dodatno prispeva k spremembam v ekosistemih. K širjenju eksotičnih organizmov prispevajo tudi naraščajoče globalne temperature. Evropa se segreva še posebej hitro, kar lahko pospešuje razmnoževanje in širjenje tujerodnih vrst.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
