Profimedia

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Griša Planinc, vodja projekta Kačofon, ki deluje v okviru društva za preučevanje dvoživk in plazilcev (Societas herpetologica slovenica), je za Svet24 pojasnil, da letno prejmejo "zagotovo več kot 300 klicev" v zvezi s kačami. Največ v toplejšem delu leta, ko so tudi kače bolj aktivne, nekje od maja do septembra. Na Kačofon ljudje najpogosteje pošiljajo fotografije smokulje (Coronella austriaca) ali kobranke (Natrix tessellata).

"Med leti so manjše razlike. Veliko število opažanj kač z nekega območja ni nujno odraz velikega števila kač, temveč pogosteje velike gostote ljudi na tistem območju. Več oči več vidi," je ob tem dodal Planinc.

Nenevarna smokulja

Po terasi se je plazila kača, mislili so, da je gad (foto)

Ljudje za strupenjače najpogosteje zamenjujejo vrste, ki imajo hrbtne vzorce s temnejšimi madeži, takšni sta predvsem smokulja in kobranka, ki pa sta popolnoma nenevarni za človeka. "Včasih se primeri, da kdo, prepričan, da ima opravka s kačo, pokliče tudi zaradi srečanja z gosenico, živo nitjo, kačo igračo ali vzorčasto vrvjo," še pravi Planinc.

V Sloveniji sicer živi 11 vrst kač, od tega so tri strupene – modras (Vipera ammodytes), navadni gad (Vipera berus) in laški gad (Vipera aspis). Zaradi ogroženosti so pri nas zakonsko zaščitene vse domorodne vrste kač.

Profimedia

Miti in legende: Vroče poletje, več kač

In kateri mit o kačah bi Planinc najraje izkoreninil med ljudmi? "Letos je veliko kač, ker je vroče poletje," odgovarja. "Kače so ektotermne živali, kar pomeni, da je njihova telesna temperatura odvisna od temperature okolice. V okolju si poskušajo zagotoviti optimalno telesno temperaturo. V toplejšem delu leta navadno tako, da se nastavljajo sončnim žarkom ali se pred njimi umikajo. Toplota jim do neke mere godi, v poletni pripeki pa je direktno sonce tudi zanje prevroče. Mladiči se večinoma izlegajo šele koncem avgusta in septembra, kar pomeni, da živali, ki jih srečujemo v zdajšnjem času, še ne more biti več (kvečjemu kakšna manj) kot ob koncu preteklega leta in nikakor niso posledica letošnjega vročega poletja, temveč ugodnih (niti ne nujno najbolj vročih) preteklih let," je pojasnil.

Profimedia

Ob srečanju jo enostavno pustite pri miru

"Če na vrtu srečate kačo, posebno ukrepanje ni potrebno, lahko jo enostavno pustite pri miru," je poudaril Planinc. Z varne razdalje (vsaj 1 meter) lahko naredite fotografijo za kasnejšo določitev vrste.

"Ko vas zazna v svoji bližini, se navadno kaj kmalu umakne v bližnje skrivališče, saj se vas boji. Če vam je ravno na poti pri vrtnih opravilih, se jo z daljšo bilko nežno dotaknite po zadnjem delu telesa in se bo umaknila," je pojasnil Planinc in dodal, da kače nikoli ne napadajo človeka, z ugrizom se nekatere vrste lahko branijo le, če bi segli "nekaj deset centimetrov" v neposredno bližino njihove glave ali jih prijeli.

Gospodinjstvo

Mislite, da ste varni? To okoli doma privablja kače

V okolici doma je po besedah Planinca smiselno odstraniti čim več potencialnih skrivališč, saj se na večjih odprtih površinah ne počutijo varne, ker so izpostavljene potencialnim plenilcem, zato se tam ne bodo dalj časa zadrževale. "Če je okolica doma pregledna, je velika verjetnost, da se s kačo opazite, preden bi prišlo do stika," je poudaril.

Kaj pa če si zavetje najdejo v človeških bivališčih? "Pomagajmo jim, da se vrnejo v naravno okolje. Kačo ves čas spremljajmo. Čim bolj jo omejimo. Preprečimo ji dostope do potencialnih skrivališč. Če je možno, poveznimo čeznjo škatlo, ki jo nekoliko obtežimo. Fizične prepreke jim onemogočajo vstop v prostore. Zapirajmo vrata in pritlična okna, lahko si omislimo komarnike," svetuje Planinc.

Kačofon je prostovoljna in brezplačna dejavnost članov društva za preučevanje dvoživk in plazilcev. Dosegljivi so na telefonsko številko 040 322 449 ali elektronski naslov: kaca.telefon@gmail.com.