Na Danskem odkrili ogromno vikinško središče za izdelavo tekstila
Arheologi so na danskem polotoku Jutland odkrili več kot tisoč let staro območje za izdelavo tekstila.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Najdišče, ki obsega približno 100.000 kvadratnih metrov, razkriva, kako dobro organizirana in razvita je bila vikinška družba.
Območje za obdelavo lanu
Arheologi so na Danskem odkrili ogromno območje za izdelavo tekstila iz vikinške dobe, staro več kot tisoč let, ki priča o razvitosti vikinške družbe. Strokovnjaki iz muzeja Moesgaard so ta teden sporočili, da najdišče, veliko približno 100.000 kvadratnih metrov, vključuje območje za obdelavo lanu in več kot 80 zemljank – delno v tla vkopanih koč, ki so jih v vikinškem času uporabljali kot delavnice in bivališča.
Najdišče leži v kraju Søften na polotoku Jutland, deset kilometrov severno od Aarhusa, drugega največjega danskega mesta. Izvira iz pozne železne in zgodnje vikinške dobe, iz obdobja med letoma 600 in 950. Arheologinja Liv Stidsing Reher-Langberg, ki je vodila desetmesečna izkopavanja, je povedala, da je bila naselbina očitno izrazito usmerjena v izdelavo tekstila, kar jo razlikuje od drugih naselbin iz tega obdobja.
Predilna vretenca in uteži za statve
»Našli smo predilna vretenca in uteži za statve. To nam pove, kaj se je dogajalo v zemljankah,« je dejala. Dodala je, da so arheologi odkrili tudi srebrnike, steklene jagode in lončenino.
Strokovnjaki so prepoznali ločena območja za proizvodnjo in obrt ter eno samo stanovanjsko hišo. To nakazuje, da je delo nadzoroval vpliven posameznik, ki je imel nadzor nad viri in proizvodnjo.
Reher-Langberg je povedala, da so ljubiteljski iskalci s kovinskimi detektorji v zadnjih treh desetletjih na tem območju našli več srebrnikov. Pozornost arheologov so nato pritegnila poskusna izkopavanja pred letom in pol, opravljena pred začetkom gradnje nove ceste in industrijskega območja.
»V izkopnih jarkih smo lahko videli, da se najdišče kar nadaljuje – s hišami, zemljankami in ostalinami, povezanimi z izdelavo tekstila,« je pojasnila. Zgodovinar Kasper Andersen iz muzeja Moesgaard je odkritje v Søftnu označil za »še en košček sestavljanke« pri razumevanju takratne gospodarske, kulturne in politične ureditve tega območja.
Aros - središče kraljeve oblasti in trgovine
V vikinški dobi je bil Aarhus, tedaj znan kot Aros, središče kraljeve oblasti in mednarodne trgovine. Lani so arheologi v le štiri kilometre oddaljenem Lisbjergu odkrili še eno vikinško najdišče, kjer so verjetno prebivali pripadniki plemstva.
Po Andersenovih besedah so blago in surovine najverjetneje prihajali s podeželja in iz naselbin, kot je Søften, nato pa vstopali v obsežno mednarodno trgovsko mrežo.
Proizvodno središče del širše mreže?
»Tako veliko proizvodno središče ni moglo služiti zgolj lokalnemu območju. Razumeti ga moramo kot del širše mreže, v precej širšem mednarodnem okviru,« je poudaril. Reher-Langberg upa, da bodo prihodnje radiokarbonske datacije in analize cvetnega prahu odgovorile na nekatera še odprta vprašanja, med drugim o tem, kakšen tekstil so tam izdelovali.
Vikingi prišli celo do Severne Amerike
V vikinški dobi, ki jo običajno umeščamo med leti 793 in 1066, so skandinavska ljudstva, znana kot Vikingi, izvajala obsežne plenilske pohode, kolonizirala in osvajala ozemlja ter trgovala po vsej Evropi. Dosegla so celo Severno Ameriko. Andersen meni, da odkritje v Søftnu kaže, da Vikingi »niso bili zgolj preproste, necivilizirane, barbarske horde, ki so se klatile po Evropi«.
»Za obstoj kraja, kot je Søften, potrebujete zelo dobro organizirano družbo z urejenim proizvodnim procesom. Za takšno proizvodnjo potrebujete tudi trg,« je dejal. »Tekstil iz Søftna je bil namenjen trgu, ki je bil precej večji od lokalnega območja.«
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
