Čudovito italijansko mestece, ki je od Slovenije oddaljeno le nekaj minut
Le streljaj od slovenske meje vas čaka mestece kamnitih ulic, bogate zgodovine in odlične furlanske kulinarike, ki je kot ustvarjeno za enodnevni izlet.
Tvoja svetovalka za modo, lepoto in zdrav življenjski slog.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Njena za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Za obisk slikovitega italijanskega mesta ni vedno treba načrtovati dolge vožnje. Čedad oziroma Cividale del Friuli leži v Furlaniji - Julijski krajini, približno 15 minut vožnje od slovensko-italijanske meje in manj kot 30 kilometrov od Kobarida.
Mestece je dovolj majhno, da ga lahko raziščete v enem dnevu, vendar tako bogato z zgodovino, arhitekturo in kulinaričnimi posebnostmi, da vam med obiskom zagotovo ne bo dolgčas. Ozke ulice, tlakovani trgi in hiše s pisanimi pročelji ustvarjajo pristno italijansko vzdušje, ki ga večja turistična središča pogosto izgubijo.
Mesto, ki mu je ime dal Julij Cezar
Začetki Čedada segajo v rimsko obdobje. Naselbino naj bi v prvem stoletju pred našim štetjem ustanovil Julij Cezar in jo poimenoval Forum Iulii. Prav iz tega imena se je pozneje razvilo poimenovanje celotne pokrajine Furlanije.
Po propadu rimskega imperija je mesto postalo prvo večje središče Langobardov v Italiji. Ti so v 6. stoletju čez Alpe vstopili na Apeninski polotok in v Čedadu ustanovili pomembno vojvodino. Zaradi izjemno ohranjene langobardske dediščine je del starega mestnega jedra od leta 2011 vpisan na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine.
Zgodovine tu ne boste spoznavali samo v muzejskih vitrinah. Spremljala vas bo med sprehodom po ulicah, na pročeljih palač, v cerkvah in v skrivnostnih prostorih, vklesanih v živo skalo.
Hudičev most in razgled, ki ga ne smete izpustiti
Najbolj prepoznaven simbol mesta je Hudičev most oziroma Ponte del Diavolo, ki se dviga nad turkizno reko Nadižo. Kamniti most se z dvema lokoma opira na naravno skalo sredi rečne struge, z njega pa se odpira eden najlepših pogledov na mesto in ozko sotesko.
Z mostom je povezana legenda, po kateri domačini zaradi zahtevnega terena nikakor niso mogli povezati bregov reke. Na pomoč naj bi poklicali hudiča, ki je v zameno zahteval dušo prvega bitja, ki bo prečkalo novi most. Prebrisani prebivalci so čezenj najprej poslali psa in tako hudiča prikrajšali za človeško dušo.
Sedanja podoba mostu izhaja iz njegove povojne obnove, prvotni kamniti most pa so začeli graditi že v 15. stoletju.
Za najlepše fotografije se spustite tudi do reke. Od spodaj se pokaže dramatična lega mesta na skalnatem bregu, Nadiža pa je ob sončnem vremenu izrazito smaragdne barve.
Skriti zaklad za samostanskimi zidovi
Ena najdragocenejših znamenitosti je Langobardski tempelj oziroma Tempietto Longobardo, majhna zgodnjesrednjeveška kapela znotraj nekdanjega samostana Santa Maria in Valle.
Njena notranjost skriva izjemne freske, oboke in štukature, zaradi katerih velja za enega najpomembnejših ohranjenih spomenikov langobardske umetnosti. Prostor ni velik, a prav njegova intimnost in nenavadna kombinacija zahodnih ter bizantinskih vplivov ustvarjata poseben vtis.
Uradna turistična organizacija Furlanije - Julijske krajine med ključnimi postanki poleg templja priporoča še Narodni arheološki muzej, Krščanski muzej in zakladnico stolnice.
Glavni trg in skrivnostno podzemlje
Srce mesta je trg Piazza del Duomo, na katerem stoji stolnica Marijinega vnebovzetja. Njena današnja podoba je večinoma nastala med 15. in 16. stoletjem, v notranjosti pa si lahko ogledate dragocen srebrni oltarni nastavek patriarha Pellegrina II.
Nasproti stolnice stoji renesančna palača Casa dei Provveditori Veneti, katere načrt pripisujejo znamenitemu arhitektu Andrei Palladiu. Danes je v njej Narodni arheološki muzej z bogato zbirko predmetov iz rimskega in langobardskega obdobja.
Nedaleč stran se skriva še Keltski hipogej, sistem podzemnih prostorov, vklesanih v skalo. Njegov prvotni namen ostaja skrivnost. Raziskovalci so ga povezovali s keltskimi pogrebnimi obredi, rimskim zaporom in poznejšo langobardsko uporabo, dokončnega odgovora pa še vedno ni.
Izlet brez furlanskih okusov ne bi bil popoln
Čedad lahko raziščete v nekaj urah, vendar si v urniku pustite dovolj časa za kosilo. Med najbolj značilnimi furlanskimi jedmi je frico, nasitna zapečena jed iz sira Montasio, pogosto pripravljena tudi s krompirjem in čebulo. Poskusite lahko še njoke, polento, lokalne salame ter jedi z gobami in sezonsko zelenjavo.
Za sladico naročite gubano, tradicionalno sladico iz kvašenega testa v obliki polža, napolnjeno z orehi, rozinami, pinjolami, začimbami in pogosto tudi žganjem. Velja za sladki simbol Nadiških dolin in Čedada.
Okolica je znana tudi po vinih. Vzhodni furlanski griči dajejo sorte, kot so rebula oziroma ribolla gialla, furlanski tokaj oziroma friulano, pikolit, verduzzo in schioppettino. Če ne vozite, lahko izlet zaključite s kozarcem lokalnega vina na enem od trgov; sicer steklenico raje odnesite domov.
Preberite tudi:
Moda, lepota, odnosi, dobro počutje in ideje za potovanja dostavljene neposredno v vaš e-nabiralnik.
