Medtem ko so govorili o miru, so rakete zadele bolnišnico
V Abu Dabiju se je končal drugi krog pogajanj med ZDA, Rusijo in Ukrajino, a preboja ni. Moskva mir pogojuje z umikom ukrajinskih sil iz Donbasa, kar Kijev zavrača.
V Abu Dabiju se je končal drugi krog tristranskih pogajanj med ZDA, Rusijo in Ukrajino.
Gre za prvo tovrstno srečanje v živo po začetku obsežne ruske invazije leta 2022, ki je v celoti potekalo za zaprtimi vrati.
Po navedbah vodje ukrajinske delegacije Rustema Umerova je bil namen pogovorov opredelitev osnovnih okvirov za končanje vojne, vendar ključna vprašanja ostajajo odprta.
Da so se pogajanja zaključila, je danes potrdila tiskovna predstavnica Umerova, medtem ko so ruske tiskovne agencije poročale, da se je njihova delegacija že vrnila v hotel.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je sicer že pred tem opozoril, da je za končne zaključke še prezgodaj: »Videli bomo, kako se bodo pogajanja nadaljevala in kakšni bodo rezultati,« je dejal v video nagovoru.
Donbas ostaja osrednje vprašanje
Donbas ostaja osrednje vprašanje procesa. Rusija, ki trenutno zaseda približno 20 odstotkov ukrajinskega ozemlja, si prizadeva za vzpostavitev popolnega nadzora nad to regijo.
Iz Kremlja so po četrtkovih pogovorih predsednika Vladimirja Putina z ameriškim odposlancem Stevom Witkoffom in zetom predsednika ZDA Jaredom Kushnerjem v petek sporočili, da trajen mir ne bo mogoč brez umika ukrajinskih sil z območja Donbasa na vzhodu države.
Kijev takšne zahteve po ozemeljskih odstopih odločno zavrača. Ukrajinska diplomacija opozarja, da bi morebitna prepustitev ozemlja Rusiji le spodbudila nadaljnje ozemeljske apetite Moskve ter dolgoročno ogrozila varnost države in širšo regionalno stabilnost.
Diplomatska prizadevanja na terenu spremlja stopnjevanje nasilja. Rusija je v noči na soboto izvedla obsežne napade na več ukrajinskih mest, med drugim na Kijev in Harkov. Po navedbah ukrajinskih oblasti je v napadih umrla ena oseba, 23 ljudi pa je bilo ranjenih.
Župan Kijeva Vitalij Kličko je sporočil, da so bile v prestolnici ranjene štiri osebe, približno 6.000 stavb pa je zaradi poškodb energetske infrastrukture ostalo brez ogrevanja pri temperaturah pod lediščem.
V Harkovu je župan Ihor Terehov poročal o 19 ranjenih; med poškodovanimi objekti sta tudi porodnišnica in nastanitveni center za razseljene osebe.
Ukrajinski zunanji minister Andrij Sibiha je napade ostro obsodil in jih označil za ciničen poskus pritiska med pogovori.
»Putin je ukazal brutalen napad ravno v trenutku, ko v Abu Dabiju potekajo mirovna pogajanja. Njegove rakete niso zadele le naših ljudi, temveč tudi pogajalsko mizo,« je poudaril Sibiha in dodal, da dogodki dokazujejo, da ruski predsednik sodi pred tribunal, ne pa za pogajalsko mizo.
Čeprav so viri blizu pogajanj sprva nakazovali na določen napredek pri parametrih za končanje vojne, uradni izid tristranskih srečanj po drugem krogu ostaja neznan.
Umerov je po prvem dnevu sicer sporočil, da so razpravljali o logiki pogajalskega procesa z namenom doseči pravičen in trajen mir, a preboja pri ključnih vprašanjih še ni.
Mednarodni kontekst pogovorov je prejšnji teden zaznamovala izjava ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da je Vladimir Putin sprejel povabilo k sodelovanju v t. i. »Odboru za mir«. Gre za pobudo nove ameriške administracije za reševanje globalnih konfliktov, ki pa je Kremelj javno še ni uradno potrdil.
