Župnija sv. Petra in Pavla: Jaslice v počastitev mestnega jubileja
V minoritski cerkvi sv. Petra in Pavla na Ptuju so ob praznovanju 1950. obletnice prve pisne omembe Ptuja v antičnih pisnih virih postavili prav posebne jaslice. Sceno jaslic z najveličastnejšim dogodkom božičnega praznovanja, rojstvom Jezusa Kristusa, so postavili v votlino na hrib Panoramo, saj so na tem hribu ostanki krščanske cerkve iz četrtega stoletja.

Pod hribom so zgradili polovico rimske hiše, poimenovali so jo Domus Ecclesia ali hišna cerkev. V zgodnjih časih so se namreč prve krščanske skupnosti zbirale po domovih, kjer so prebirali izročila apostolov in nauke prvih cerkvenih učiteljev. Osrednji lik te scene pa je škof sv. Viktorin, na katerega smo Ptujčani zelo ponosni. V njej prebira prepise prvih apostolskih pisem, ki jih je prinesel s seboj iz krajev in dežel, v katerih je učil Jezus Kristus. Škof Viktorin je bil eden prvih oznanjevalcev Jezusovega rojstva, ki je rojstvo Zveličarja oznanjeval v takratni rimski Petovioni. Zgodbi o Jezusovem rojstvu so prisluhnili župan takratne Petovione Gaj Valerij Tetij Fusk, trgovec Helidor, filozof Feliks in še nekateri drugi člani majhne petovionske krščanske skupnosti. Imena oseb prve krščanske skupnosti so z dovoljenjem avtorja p. Branka Cestnika povzeli po pravkar izdanem romanu Sonce Petovione.
„Navdih za idejo za postavitev jaslic ob jubileju Ptuja sem dobil na predavanjih p. Branka Cestnika o delovanju škofa sv. Viktorina v Petovioni. Jaslice so na nek način plod vrhunske in sofisticirane tehnologije. Vse figure so nastale računalniško z nekaj računalniške obdelave in s precej 3D-tiskanja. Figure so plastične, v vsaki je okrog 30 do 36 ur tiskanja, v vsaki je natisnjenih okrog tisoč plasti. So različne debeline, med 0,2 do 0,3 milimetra, odvisno od višine figure in njene zahtevnosti. Ko so bile figure natisnjene, jih je bilo treba še ročno obdelati, odstraniti podpore, ki so nujno potrebne pri tiskanju, očistiti in obdelati do te mere, da jih je umetniško lahko dodelala naša umetnica Klarisa Sipoš, ki jim je vlila dušo, kot tudi celotnim jaslicam,“ je povedal avtor Janko Čuš.
Preberite več v Štajerskem Tedniku
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se