Znanje slovenskih osnovnošolcev o iskanju informacij na spletu porazno
Vsakih pet let se v Sloveniji izpelje Mednarodna raziskava bralne pismenosti za četrtošolce. Zadnja kaže konstanten napredek, čeprav še zmeraj ni dosežen zastavljeni cilj. Petina anketiranih otrok namreč sploh ne razume, kaj bere. A če so na „papirju“ rezultati zadovoljivi, je znanje slovenskih osnovnošolcev, vsaj po zadnjih rezultatih, porazno.
Po katastrofalnih rezultatih iz leta 2013 se je Slovenija odločila, da v tej raziskavi, ki je zajela populacijo osmošolcev, sploh več ne bo sodelovala. Manj kot 0,2 % učencev je bilo kritičnih mislecev, kar je bistveno pod evropskim povprečjem (5–6 %).
Tudi rezultati bralne pismenosti na računalniku za četrtošolce so skrb vzbujajoči.
Otroci bogatejših staršev napredujejo hitreje
V zadnji raziskavi bralne pismenosti je sodelovalo 160 slovenskih šol in 5.000 otrok, starih približno deset let. Predstavnica Slovenije v tej organizaciji Eva Klemenčič, sicer raziskovalka na Pedagoškem inštitutu, poudarja, da je bralna pismenost ključna za sposobnost samostojnega učenja. Kot so ugotovili, pa na pismenost slovenskih osnovnošolcev še vedno močno vpliva tudi socialni položaj družine, v kateri otrok živi. Povezava pismenosti in ekonomskega statusa še vedno ostaja pomembna, kar je skrb vzbujajoče. „Višji socialno-ekonomski status se po navadi povezuje s hitrejšim napredkom otroka. Učenci staršev z boljšim socialno-ekonomski položajem so po navadi bolj bralno pismeni,“ je eno izmed ugotovitev strnila Klemenčičeva.
Slovenski četrtošolci so boljši bralci na papirju kot na računalniku
Preberite več v Štajerskem Tedniku
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
