Je bilo življenje pred tremi desetletji boljše: To pravijo podatki (foto)
Spomin rad obuja lepe trenutke in pozablja tegobe, zato se zdi, da je bilo življenje pred desetletji lažje. Kaj pa imajo o tem povedati podatki statističnega urada?
Obstajajo področja, kjer nas spomin ne vara. Cene določenih izdelkov, predvsem tistih, ki so obremenjeni s trošarinami, so rasle bistveno hitreje od plač. Najbolj izstopa cena bencina, ki je s preračunanih 33 centov za liter leta 1997 do lanskega leta poskočila na 1,49 evra.
Gre za več kot 350-odstotno podražitev, in med nami je še vedno preveč ljudi, ki jim je zvok mehanizma za samodejno zapiranje točenja goriva razkošje, ki ga slišijo le enkrat na mesec, ko napolnijo rezervoar.
Še bolj dramatičen je skok cen pri tobačnih izdelkih. Zavojček cigaret dražje znamke je stal 1,11 evra, danes stane 5,60 evra, kar pomeni več kot 400-odstotno podražitev.
Medtem ko je povprečna bruto plača v tem obdobju zrasla za skoraj 300 odstotkov, so se cene goriv in cigaret dvignile še bistveno bolj, kar pomeni, da si z današnjo plačo lahko privoščimo manj goriva. Vendar ne gre pozabiti, da se je ekonomičnost vozil izboljšala, zato to ne pomeni tudi manj prevoženih kilometrov.
Za tipičen avtomobil smo odšteli pol manj
Povsem drugačna zgodba so trajne dobrine in nekatere presenetljive izjeme med živili. Najpogostejše vozilo na slovenskih cestah leta 1997, renault clio, je stalo dobrih 8000 evrov. Zanj je bilo treba odšteti kar 13,4 povprečne bruto plače. Danes, ko njegova cena presega 16.500 evrov, zanj potrebujemo le še 6,9 povprečne bruto plače. Z delom si ga torej zaslužimo v pol krajšem času.
Največje presenečenje v primerjavi je zagotovo maslo. Leta 1997 smo za kilogram odšteli vrtoglavih 13,20 evra, danes pa je njegova povprečna cena 10,02 evra. Ne le da se je maslo pocenilo, ob upoštevanju rasti plač je postalo izjemno dostopno. Leta 1997 smo si s povprečno plačo lahko kupili 45 kilogramov masla, danes pa kar 239 kilogramov.
Kaj pa polna nakupovalna košarica?
Tudi pri drugih osnovnih živilih je trend jasen – čeprav so se cene nominalno zvišale, je njihova realna cena, merjena v kupni moči, padla. Za kilogram riža, ki se je podražil z 1,27 na 2,59 evra, danes delamo manj časa. Enako velja za moko, jajca in pivo. Leta 1997 smo si s povprečno plačo lahko privoščili 596 litrov piva, danes pa kar 1069 litrov.
Ključni podatek, ki postavi cene v pravo perspektivo, je rast plač. Povprečna bruto plača se je s 602 evrov leta 1997 povzpela na 2395 evrov v letu 2024. Čeprav nas ob pogledu na račun na bencinski črpalki stisne pri srcu, podatki kažejo, da je življenjski standard, merjen s tem, kaj si lahko privoščimo s svojo plačo, danes neprimerljivo višji.
Gospodinjstva imajo na razpolago več denarja, temu primerna je tudi potrošnja
Da imajo gospodinjstva danes na voljo bistveno več denarja, ne kaže le rast plač, ampak tudi agregatni podatki o potrošnji. Skupni izdatki gospodinjstev na domačem trgu so se z 8,2 milijarde evrov leta 1997 povzpeli na skoraj 34 milijard evrov v letu 2023. Gre za več kot štirikratno povečanje, ki jasno odraža dvig življenjskega standarda in kupne moči prebivalstva.
Spremenila pa se je tudi struktura naše potrošnje. Medtem ko so se izdatki za osnovne dobrine, kot so hrana, pijača in oblačila, povečali za približno 3,5-krat, so se izdatki na drugih področjih povečali bistveno bolj. Izdatki za zdravstvo so se povečali za skoraj sedemkrat, za restavracije in nastanitve za petkrat, za informacijske in komunikacijske storitve pa za skoraj petkrat.
Premik od potrošnje za osnovne potrebe k potrošnji za storitve, dobro počutje in prosti čas je klasičen pokazatelj zrelejšega gospodarstva in višje kakovosti življenja.
E-novice · Novice
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
