S. R.

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Podpise za razpis zakonodajnega referenduma so začeli zbirati 10. junija. Cilj je bil zbrati 40.000 podpisov do 14. julija. To številko so teden dni pred iztekom roka dosegli. Danes so sporočili »lepe novice«, kot so se izrazili na Facebooku, zbrali so 42.004 glasova. Referendum bo najverjetneje potekal jeseni.

Pobudo so sprožili in prvopodpisali nekdanji člani odbora za varstvo človekovih pravic, ki so ga ustanovili pred 38 leti, Franco Juri, Pavel Gantar, Spomenka Hribar, Gregor Tomc, Rastko Močnik, Igor Vidmar in Vlado Miheljak.

"Če se boste kakorkoli znašli v postopku parlamentarne preiskave, ne boste imeli nikogar, na kogar bi se lahko obrnili, niti nikogar, ki bi vas lahko branil pred neupravičenimi obtožbami," so povzeli besede sociologa in nekdanjega politika Pavla Gantarja. "Čeprav se morda zdi malo verjetno, da bi se to lahko zgodilo tudi vam, lahko - podobno kot pri loteriji - tudi sami postanete žrtev. Temu se je treba aktivno upreti," je poudaril.

Parlamentarna preiskava

Zbrali tri četrtine podpisov. Za referendum jih morajo še 10 tisoč

Menijo, da novela odpira vrata ustanavljanju politične policije

Novela zakona ukinja možnost, da bi se posamezniki, ki so predmet preiskave, pri ustavnem sodišču pritožili zoper nezakonito ustanovljene komisije ali njihove nezakonite sklepe. Odpravlja torej eno ključnih varovalk, ki danes preprečuje politično zlorabo parlamentarnih preiskav in zagotovilo, da o dopustnosti najhujših posegov v pravice posameznikov in organizacij ne odločajo zgolj politiki sami.

Preiskovanec bi lahko zaradi kršitev človekovih pravic vložil tožbo v upravnem sporu v osmih dneh od vročitve končnega poročila preiskovalne komisije državnega zbora. Poleg tega državni zbor ne bi mogel odrediti preiskave o isti stvari, o kateri je že sprejel končno poročilo.

Referendum o parlamentarni preiskavi

Pobudniki: Nova pravila komisij odpirajo vrata političnim zlorabam

Pobudnik še izpostavljajo, da bi lahko z novelo zakona parlamentarne preiskovalne komisije pridobivale podatke o zasebnih komunikacijah, sms-sporočilih, telefonskih stikih in bančnih računih tudi oseb, ki nimajo nič s politiko in ki niso osumljene nobenega kaznivega dejanja ali druge nezakonitosti. Preiskava bi lahko zajela tudi njihove družinske člane, partnerje, prijatelje in druge osebe iz njihovega zasebnega kroga.

"Na referendumu bomo zato odločali o tem, ali želimo politiki podeliti tako rekoč neomejena pooblastila za poseganje v civilno sfero in v zasebnost posameznikov ali pa ohraniti varovalke, ki preprečujejo politične zlorabe oblasti," so še zapisali v sporočilu za javnost.

Nekdanji direktor

Luksuzni vili družine Zadravec dobili novega lastnika, kam vodijo sledi?

Ena pot je končana, druga se začenja

Spomenka Hribar se je zahvalila vsem, ki so s podpisi "izkazali svojo državljansko samozavest in soodgovornost za politično in družbeno življenje v naši državi". Ob tem je poudarila, da je še posebej nujno varovanje temeljnih pravic pred oblastmi, ki bi hotele te pravice omejevati.

"Ena pot je končana, druga se začenja. Dosegli smo referendum o škodljivem zakonu, zdaj ga moramo še dobiti in preprečiti, da bi se škodljiv zakon o parlamentarni preiskavi uveljavil. Treba bo še veliko dela in požrtvovalnosti, da bomo vsi skupaj v sodobni slovenski družbi prepoznali pravo dilemo: ali bomo mi, ljudstvo, nadzirali oblast ali pa bo ona nas?" je povedal Pavel Gantar.

Vlado Miheljak je izpostavil, da so 40.000 podpisov zbrali devet dni pred iztekom kratkega roka, v zelo neugodnem obdobju leta, kar je po njegovem mnenju izjemen uspeh.

Demokrati

Na vest o zbranih podpisih so se popoldne odzvali v stranki Demokrati, kjer so poudarili, da je "v demokratični družbi referendum pomemben institut neposredne demokracije." Obenem so izpostavili, da se je opozicija "odločila, da parlamentarno preiskavo postavi v središče svojih opozicijskih aktivnosti. Vprašanje, ki ostaja odprto je, ali bo referendumska razprava potekala na podlagi realnih dejstev, ali na podlagi politične demagogije, kot smo jo spremljali v fazi zbiranja podpisov."

Navedli so še, da bodo v stranki v referendumski kampanji aktivno sodelovali in zagovarjali spremembo zakona, ki krepi transparentnost delovanja javnih sistemov.