Jure Kljajić

Novi obvezni predmet informatika in digitalne tehnologije je treba po besedah ministra za vzgojo in izobraževanje Vinka Logaja uvesti, ker je digitalna pismenost danes temeljna spretnost, ki presega osnovne uporabniške veščine.

Prav tako novela posebej ureja vzgojno ukrepanje, pri čemer vzgojni opomin uvaja kot ključni ukrep ob ponavljajočih se kršitvah pravil ali hujših kršitvah. Ker pa naj bi v šolah zagotovila varnost, podrobno ureja tudi izjeme od obiskovanja pouka, prešolanje, pregled osebnih predmetov in odgovornost staršev.

Kot pomembno novost minister vidi zagotovitev dopolnilnega pouka slovenskega jezika za učence iz romske skupnosti. Omenil pa je tudi, da natančneje določa postopek opravičevanja učenčeve odsotnosti od pouka.

Poleg tega posebej ureja organizacijo šolskih prevozov med šolo in lokalno skupnostjo, pri čemer lokalnim skupnostim omogoča večjo avtonomijo pri organizaciji prevozov. To je po mnenju ministrstva za vzgojo in izobraževanje ključno predvsem v občinah z razpršenim prebivalstvom. Otroci s posebnimi potrebami, katerih zdravstveno stanje je ogrožajoče, bodo imeli med prevozom spremljevalca.

Novela pri ocenjevanju uvaja možnost ugovora tudi na obvestilo o zaključnih ocenah. Podrobneje ureja odločanje glede ponavljanja razreda za učence od tretjega do šestega razreda. Daje pa tudi jasnejše usmeritve glede učencev, ki so neocenjeni. Omogoča, da otroci s posebnimi potrebami lahko pravico do izobraževanja na domu uveljavljajo tudi med šolskim letom. Nenazadnje širi nabor prekrškovnih določb, pri čemer so globe predvidene tako za šole kot za starše.

Za boljšo varnost v šolah

Kot so po sprejetju novele zakona poudarili v Gibanju Svoboda, gre za enega od ključnih zakonov na področju osnovnega šolstva v tem mandatu ter za »pomemben in nujen korak v smeri posodobitve osnovnošolskega sistema, ki mora biti pripravljen na izzive sodobnega časa.«

Spremembe so v prvi vrsti osredotočene na področje varnosti v šolah, saj gre za področje, ki je bilo glede na hitro razvijajoče se družbeno okolje pomanjkljivo urejeno in pogosto prepuščeno improvizaciji, so še poudarili. Z novelo zakona šole ter učitelji in učiteljice dobivajo jasno pravno podlago za ukrepanje v primerih neprimernega ali celo nevarnega vedenja učencev.

Pomembne spremembe:

Vzgojni ukrepi: po trenutni ureditvi je mogoče vzgojni opomin izreči le, ko je učenec že kršil pravila šolskega reda in vzgojno delovanje ni prineslo želenih rezultatov. Po novem zakonu pa se bo vzgojni opomin učencu lahko izrekel tudi brez predhodne postopnosti izrekanja vzgojnega ukrepanja. Trajanje vzgojnega opomina se podaljša na 12 mesecev, iz česar izhaja, da se izrečeni vzgojni opomini prenašajo tudi v naslednje šolsko leto.

Ravnanje z nevarnimi predmeti: če je trenutno pravna podlaga za ukrepanje učiteljev omejena, novela zakona uvaja pravno podlago za pregled osebnih stvari (torba, omarica ipd.) ob sumu posedovanja prepovedanih oziroma nevarnih stvari.

Uporaba mobilnih naprav: trenutno šole same določajo pravila, po novem pa bo veljala splošna prepoved oziroma bo uporaba možna le, če je to potrebno za izvajanje vzgojno-izobraževalnega in drugega dela v skladu z letnim delovnim načrtom.

Izostanki: Trenutno imamo t.i. »mehko ureditev«, po novem pa se postopek opravičevanja ureja podrobneje in ima večje število neopravičenih odsotnosti tudi vzgojne posledice. Odgovornost se prenaša tja, kamor tudi sodi – na starše, saj je njihova vloga nepogrešljiva. Staršem se nalaga dolžnost, da najpozneje v dveh dneh od prvega izostanka razredniku sporočijo vzrok izostanka, najpozneje v petih dneh po vrnitvi otroka v šolo pa razredniku podajo opravičilo. Jasneje se določa vloga razrednika pri opravičevanju odsotnosti, prav tako pa se uvaja možnost vzgojnega delovanja v primeru daljših neopravičenih odsotnosti.