Evropa se kuha, Slovenija pa že maja čuti, kaj nas lahko čaka poleti
Majska vročina ni več izjema. Evropa se segreva več kot dvakrat hitreje od sveta, Slovenija pa posledice čuti v vročini, suši in mestih.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Konec maja je del Evrope zajel izrazit vročinski val, ki je marsikje bolj spominjal na julij kot na zadnje dni pomladi.
Vroč zrak se je iz severne Afrike razširil proti zahodni in srednji Evropi, nad delom celine pa se je zadrževalo območje visokega zračnega tlaka.
Tak vremenski vzorec zadržuje topel in suh zrak nad istim območjem, hkrati pa otežuje prodor hladnejših atlantskih zračnih mas.
V Veliki Britaniji so po podatkih tamkajšnje meteorološke službe Met Office majski temperaturni rekord presegli dva dni zapored.
V londonskem Kew Gardens so najprej izmerili 34,8 stopinje Celzija, dan pozneje pa 35,1 stopinje Celzija. Prejšnji britanski majski rekord je znašal 32,8 stopinje Celzija in je bil dosežen v letih 1922 in 1944.
Tudi Francija je doživela najtoplejši majski dan v zgodovini meritev. Reuters je ob sklicevanju na francosko vremensko službo Météo-France poročal, da je vročinski val v državi spremljalo več smrtnih primerov, deloma tudi zaradi utopitev, ko so ljudje osvežitev iskali v vodi.
Vročina je zajela še Irsko, Španijo, Portugalsko, dele Italije, Nemčije in Balkana.
V Sloveniji vročina ni dosegla takšnih rekordov kot v delu zahodne Evrope, se je pa konec maja tudi pri nas približala slovenskim majskim skrajnostim.
Po podatkih Arsa in Neurje.si, so v Novi Gorici 26. maja ob 15.20 izmerili 34,3 stopinje Celzija. To je le pol stopinje pod slovenskim majskim rekordom, ki znaša 34,8 stopinje Celzija in je bil 25. maja 2009 izmerjen v Slapu pri Vipavi.
Vročina ni več le poletna tema
Majske temperature nad 30 stopinjami same po sebi v Sloveniji niso nemogoče, vendar so pomembne zaradi časa, v katerem se pojavijo.
Konec maja so šole, delovišča, športne prireditve in mestna infrastruktura pogosto še v pomladnem ritmu. Telo se na vročino še ni prilagodilo, stanovanja pa se po več zaporednih toplih dneh hitro segrejejo.
Vročinski valovi so drugačni od neurij ali poplav. Ti ne naredijo vidne škode v nekaj minutah, njihov učinek pa se pokaže v ambulantah, domovih za starejše, deloviščih na prostem in pregretih stanovanjih.
Posebej obremenjujoče so tropske noči, ko se temperatura ponoči ne spusti pod 20 stopinj Celzija. Zaradi tega se telo ne more učinkovito ohladiti.
Evropa se segreva več kot dvakrat hitreje od sveta
Podatki evropske podnebne službe Copernicus kažejo, da je Evropa najhitreje segrevajoča se celina.
V zadnjih tridesetih letih se je svetovna povprečna temperatura dvigovala za približno 0,27 stopinje Celzija na desetletje, Evropa pa za približno 0,56 stopinje Celzija na desetletje. To je več kot dvakrat hitreje od svetovnega povprečja.
V primerjavi s predindustrijskim obdobjem se je svet po zadnjih petletnih povprečjih segrel za približno 1,4 stopinje Celzija, Evropa pa za približno 2,5 stopinje Celzija. Copernicus ob tem navaja, da je bila Evropa najhitreje segrevajoča se celina že od osemdesetih let prejšnjega stoletja.
Razlogov je več. Kopno se segreva hitreje kot morje, ker voda toploto sprejema počasneje in jo lahko razporeja v globino.
Evropa je hkrati povezana z Arktiko, najhitreje segrevajočim se območjem na svetu. Ko se led in sneg umikata, bele površine, ki odbijajo sončno svetlobo, zamenjajo temnejše površine morja in kopnega, ki toploto vpijejo.
Copernicus med razlogi navaja tudi spremembe vremenskih vzorcev, manj snežne odeje in zmanjšanje onesnaženosti zraka z aerosoli.
Slovenija se segreva hitreje od svetovnega povprečja
Slovenija pri tem ni izjema. Arso na vladnem portalu navaja, da se Slovenija zaradi geografskih značilnosti segreva hitreje od svetovnega povprečja.
Medtem ko se je svetovna temperatura v obdobju 1980–2021 zvišala za približno 0,8 stopinje Celzija, je bil nad Slovenijo izmerjen dvig povprečne temperature za 2,2 stopinje Celzija.
Arsovi okoljski kazalci kažejo podobno sliko tudi v daljšem obdobju. Slovensko podnebje je danes približno dve stopinji Celzija toplejše, kot je bilo sredi prejšnjega stoletja, dvig temperature pa je bil opazen v vseh letnih časih, najbolj pri poletni temperaturi.
Leto 2025 je bilo po podatkih Arsa na državni ravni četrto najtoplejše leto od leta 1950. Najtoplejše je bilo leto 2024, sledili sta leti 2022 in 2023.
Arso je za leto 2025 izračunal temperaturni odklon 1,1 stopinje Celzija glede na primerjalno obdobje 1991–2020, leto 2024 pa je imelo odklon 1,8 stopinje Celzija.
Še bolj zgovoren je dolgoročni trend. Arso navaja, da linearni trend segrevanja v zadnjih 40 letih znaša okoli 0,6 stopinje Celzija na desetletje, zrak pa se je na letni ravni v tem času ogrel za približno 2,7 stopinje Celzija.
Več vročih dni in manj hladnih
Sprememba se ne kaže samo v letnih povprečjih. Pri vsakdanjem vremenu se pozna v večjem številu vročih dni, pogostejših zelo vročih dneh in manj hladnih obdobjih.
Arso v kazalcih okolja navaja, da v Sloveniji narašča število vročih dni, hkrati pa opažajo večjo pogostost ekstremno vročih dni, ko najvišja dnevna temperatura preseže 35 stopinj Celzija. Število ledenih dni se zmanjšuje.
Pri vročinskih valovih Arso uporablja definicijo najmanj treh zaporednih dni s povprečno temperaturo nad izbrano mejo, ki je odvisna od podnebnega tipa. Za zmerno podnebje hribovitega sveta je meja 22 stopinj Celzija, za celinsko podnebje 24 stopinj, za sredozemsko podnebje pa 25 stopinj. Vroči dnevi so dnevi, ko najvišja dnevna temperatura preseže 30 stopinj, zelo vroči dnevi pa tisti, ko preseže 35 stopinj.
Zadnji meseci kažejo, da so razlike med posameznimi obdobji lahko velike. April 2026 je bil po podatkih Arsa tretji zaporedni april, toplejši od dolgoletnega povprečja, aprili pa so se od sredine osemdesetih let do danes ogreli za okoli 2,5 stopinje Celzija.
Hkrati je bil letošnji april na ravni države močno podpovprečno namočen, saj je padlo le 35 odstotkov običajne količine padavin glede na obdobje 1991–2020.
To je za razumevanje vročine pomembno tudi zato, ker suha tla toploto vračajo drugače kot vlažna. Kadar je vlage manj, gre manj energije v izhlapevanje in več neposredno v segrevanje zraka pri tleh. Zato se lahko vročinski valovi ob sušnih razmerah okrepijo.
Mesta vročino zadržijo dlje
V Sloveniji se vročina posebej pozna v mestih. Asfalt, beton, temne strehe in gosto pozidane soseske se čez dan segrejejo, ponoči pa toploto oddajajo počasneje kot gozd, travnik ali kmetijska površina. Zato so tropske noči v mestih bolj obremenjujoče kot na podeželju, tudi kadar so dnevne temperature podobne.
V takšnih razmerah razlika med senco in soncem ni več samo stvar udobja. Drevesa, zelene površine, voda, senčenje postajališč, šolskih dvorišč in pešpoti postanejo del osnovne mestne prilagoditve.
Enako velja za domove za starejše, bolnišnice, vrtce in delovna mesta, kjer ljudje nimajo vedno možnosti, da bi se umaknili iz vročine.
Kaj pomeni majska vročina
Majski vročinski val ne pomeni, da bo vsako naslednje poletje rekordno, niti da bo vsak maj od zdaj naprej enak. Vreme ostaja spremenljivo. Toda visoke temperature se danes pojavljajo v ozračju, ki je že toplejše kot pred nekaj desetletji. Zato isti vremenski vzorec lažje prinese višje vrednosti.
V Sloveniji se to vidi v podatkih o letnih temperaturah, v daljših nizih vročih dni, v vse pogostejših zelo vročih dneh in v počasnem umikanju snežne odeje.
Arso na vladnem portalu navaja, da se povprečna višina snežne odeje niža in da je snežna odeja manj obstojna, spreminja pa se tudi padavinski režim.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
