Vročina, neurja in toča: Kakšno poletje nas čaka letos?
Poletja v Sloveniji postajajo vse bolj vroča, sušna in nepredvidljiva.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Slovenija se segreva hitreje, kot se zdi na prvi pogled. Poletja so vse bolj vroča, vročinski valovi daljši, hkrati pa narašča tudi tveganje za neurja, močne nalive in točo. Meteorologi opozarjajo, da nas tudi letos verjetno čaka nadpovprečno vroče poletje.
Poletje v Sloveniji ni več takšno, kot ga pomnimo iz otroštva. Temperature vse pogosteje presegajo 35 stopinj Celzija, tropske noči postajajo običajne tudi v notranjosti države, po vročinskih valovih pa pogosto sledijo burna neurja, nalivi in toča.
Občutek, da je vreme vse bolj ekstremno, ni zgolj občutek – podatki kažejo, da se Slovenija segreva, poletja pa postajajo vse bolj nepredvidljiva.
Po podatkih Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO) se je Slovenija v zadnjih desetletjih ogrela za približno 2 do 2,5 stopinje Celzija, največji trend segrevanja pa opažajo prav poleti.
Vročina postaja nova normalnost
Če so bila nekoč poletja z več vročinskimi valovi izjema, danes postajajo pravilo. Poletje 2025 se je po podatkih ARSO uvrstilo med šest najtoplejših poletij od leta 1950.
Povprečna temperatura je bila približno 1,5 stopinje višja od dolgoletnega povprečja obdobja 1991–2020. Rekorden je bil predvsem junij, ki je od povprečja odstopal kar za 3,6 stopinje Celzija.
ARSO opozarja tudi na vse več vročih dni, zelo vročih dni nad 35 stopinj Celzija in tropskih noči, ko temperatura ponoči ne pade pod 20 stopinj.
Takšne noči so posebej obremenjujoče za starejše, kronične bolnike in otroke, saj se telo ponoči ne more učinkovito ohladiti.
Meteorologi poudarjajo, da vročina ni več zgolj vprašanje udobja, ampak postaja resen zdravstveni in družbeni izziv. V mestih se zaradi asfalta, betona in goste pozidave ustvarjajo tako imenovani toplotni otoki, kjer so temperature še višje kot v okolici.
Manj dežja, a več ekstremov
Čeprav ljudje pogosto dobijo občutek, da poleti veliko dežuje, statistika kaže drugačno sliko. Poletje 2025 je bilo po podatkih ARSO podpovprečno namočeno in se je uvrstilo med 15 najbolj suhih poletij od leta 1950. Skupna količina padavin je znašala približno 85 odstotkov dolgoletnega povprečja.
Toda težava ni samo v količini padavin, temveč predvsem v njihovi razporeditvi. Namesto dolgotrajnega enakomernega dežja se vse pogosteje pojavljajo kratki, a zelo intenzivni nalivi. Po daljših sušnih obdobjih lahko v nekaj urah pade ogromna količina vode, kar povečuje nevarnost hudourniških poplav.
Na ARSO pojasnjujejo, da višje temperature ozračja lahko pomenijo tudi več vodne pare v zraku. »Višje temperature ozračja pomenijo potencialno več vodne pare v ozračju in posledično več energije za razvoj neviht ter s tem tudi močnih nalivov in toče,« so pojasnili in dodali: »A ta povezava ni enostavna in tudi statistika teh dogodkov je težavna, saj današnji čas omogoča detekcijo skoraj vseh pojavov, v preteklosti pa teh možnosti ni bilo.«
Zakaj so nevihte vse bolj burne?
Na vse pogostejša neurja opozarjajo tudi na portalu Neurje.si: »V zadnjih letih opažamo, da so pogoji za razvoj močnih neviht nad našimi kraji vse pogostejši.« Leon Hardi pojasnjuje, da je ozračje danes toplejše in vsebuje več vlage, zato imajo nevihte več energije za razvoj.
»Ko se ob tem vzpostavijo še ugodni vetrovni pogoji po višini, lahko nastanejo organizirane nevihte, tudi supercelične, ki prinašajo debelo točo, močne nalive in sunkovit veter,« opozarja.
Slovenija je zaradi svoje lege še posebej občutljiva za burno vremensko dogajanje. Nad našim območjem se prepletajo vplivi Alp, Sredozemlja in Panonske nižine, zato lahko ob izrazitih temperaturnih razlikah zelo hitro pride do razvoja močnih nevihtnih sistemov.
»Ne moremo reči, da bo vsaka nevihta ekstremna, opažamo pa več vremenskih situacij, kjer imajo nevihte potencial za hitrejšo krepitev in večjo intenziteto kot nekoč. Posebej izstopajo poletni meseci, ko ob vročinskih valovih pogosto pride do izrazitih temperaturnih kontrastov in s tem do burnega razvoja ozračja,« pojasnjujejo pri Neurje.si.
Hardi opozarja tudi, da ljudje nevihte še vedno pogosto podcenjujejo: »Veliko poškodb nastane prav zato, ker nevarnost pride zelo hitro — v nekaj minutah lahko nastanejo močni sunki vetra, udari strel ali debela toča.
Ključno je spremljanje opozoril in radarske slike ter pravočasno umikanje na varno. Med nevihto se ljudje ne smejo zadrževati pod drevesi, na odprtih površinah ali v bližini vodnih površin. Vozila je priporočljivo umakniti pod streho ali vsaj stran od dreves.
Ob močnejših nevihtah lahko hitro narastejo hudourniški vodotoki, zato podvozi in poplavljena cestišča predstavljajo veliko nevarnost. Pomembno je tudi razumeti, da strela lahko udari več kilometrov stran od samega jedra nevihte — če slišimo grmenje, smo že v območju nevarnosti.«
Kakšno poletje nas čaka letos?
Čeprav meteorologi opozarjajo, da sezonske napovedi niso stoodstotno zanesljive, prvi izračuni za poletje 2026 kažejo na nadaljevanje trenda nadpovprečno toplih poletij. Tudi evropski meteorološki modeli nakazujejo precejšnjo verjetnost za višje temperature nad večjim delom Evrope.
Na ARSO pravijo, da bo letošnje poletje po trenutnih izračunih »spet eno tistih vročih, podobno kot 2022, 2024 in 2025.«
To pa ne pomeni nujno stabilnega poletja. Ravno nasprotno – meteorologi opozarjajo, da vročina pogosto ustvarja pogoje za burne vremenske preobrate.
Po daljših vročinskih obdobjih lahko zelo hitro nastanejo močna neurja z nalivi, vetrom in točo.
Poletja v Sloveniji tako postajajo vse bolj ekstremna: bolj vroča, bolj sušna in hkrati bolj burna.
Vreme, ki smo ga nekoč doživljali kot izjemo, postaja nova realnost.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
