Profimedia

Slaba dva meseca po uveljavitvi novele Zakona o ohranjanju narave (ZON-F) so na naslove kršiteljev začele prihajati prve odločbe z drastično povišanimi globami. Na družbenih omrežjih je zaokrožil primer plačilnega naloga v višini 1000 evrov, ki ga je prejel posameznik, ker je vozil, ustavil ali parkiral vozilo na motorni pogon v naravnem okolju, pri čemer vozilo ni stalo ali ni bilo parkirano v petmetrskem pasu izven vozišča.

Uporabnik je v Facebook skupini Motoristi delil fotografijo kazni in opozoril na spremenjeno realnost za ljubitelje terenske vožnje. "Tole sem dobil danes za zajtrk servirano. Kazni so sedaj 'malce višje' - plus ob drugem kršenju še zaplemba vozila," je zapisal.

Primer potrjuje, da pristojni organi že izvajajo določbe 160.a člena zakona, ki je bil spremenjen konec novembra 2025.

Če so bile prejšnje globe pogosto simbolične in so za mnoge predstavljale le nujen strošek hobija, se nova globa za posameznika zdaj giblje v razponu od 1000 do 2000 evrov. Še bolj drastičen ukrep pa je poenostavljen postopek zasega vozila – bodisi motornega vozila bodisi kolesa – če kršitelja zalotijo pri ponovnem prekršku.

Slovenija je bila zaradi prenizkih glob poligon za “motokros turizem”

Namen zakonodajalca pri sprejemanju teh sprememb je bil večplasten. Ministrstvo za naravne vire in prostor je spremembe utemeljevalo predvsem s potrebo po zaščiti naravnih habitatov in preprečevanju erozije tal, ki jo povzročajo kros motorji, štirikolesniki in v zadnjem času tudi e-kolesa.

Hkrati je zakon odgovor na dolgoletne pritožbe inšpektorjev in naravovarstvenikov, da je Slovenija postala poligon za "motokros turizem", zlasti za voznike iz sosednjih držav, kjer so kazni že prej bile visoke.

V postopek po novem vključena policija, vozilo je lahko tudi zaseženo

Prejšnja zakonodaja je inšpektorjem zvezala roke, saj je bila identifikacija voznika s čelado in brez registrske tablice v gozdu praktično nemogoča. Nova pooblastila in vključitev policije z možnostjo zasega vozila naj bi to problematiko sistemsko zajezila.

Globe za pravne osebe so po novem zakonu še višje in se začnejo pri 40.000 evrih, v najhujših primerih pa se lahko seštejejo tudi do 125.000 evrov. Zakonodajalec je organizatorjem nezakonitih voženj in dogodkov v naravnem okolju s tem poslal jasno sporočilo, da tovrstna dejavnost ni več tolerirana.

Odzivi: Vozili bodo v tujini, del skupnosti ukrepe pozdravlja

Spletni komentatorji so se na novico odzvali z mešanimi občutki in napovedmi o spremembi svojih navad. Mnogi ljubitelji terenske vožnje napovedujejo, da bodo svoj hobi in denar raje preselili na Hrvaško, Madžarsko ali v Romunijo.

Poudarjajo, da so v tujini, denimo v Istri, pogosto toplo sprejeti s strani domačinov, medtem ko jih domača zakonodaja preganja, s čimer naj bi Slovenija izgubljala turistični prihodek.

Pojavljajo se tudi očitki o dvojnih merilih. Vozniki opozarjajo na nesorazmernost kazni v primerjavi s škodo, ki jo v gozdovih povzroča težka gozdarska mehanizacija. Zamišljajo si scenarije, v katerih je previdna vožnja s terenskim vozilom, ki za seboj pusti minimalne sledi, sankcionirana s tisoč evri, medtem ko uničevanje gozdnih vlak zaradi sečnje ostaja nekaznovano.

Del skupnosti, vključno z nekaterimi enduraši, pa spremembe in strožji nadzor pozdravlja. Izpostavljajo nujnost zaščite občutljivih območij, kot je Triglavski narodni park, in vodotokov. Strinjajo se, da v Sloveniji ni prostora za "turiste", ki z odprtimi izpuhi vznemirjajo divjad ali z vožnjo po rekah onesnažujejo okolje, ter pozivajo k spoštljivemu odnosu do narave in lastnikov zemljišč.

Profimedia