Profimedia

Namen strategije in akcijskega načrta, ki ju je pripravilo ministrstvo za naravne vire in prostor (MNVP), vlada pa sprejela prejšnji teden, je opredeliti pravni, organizacijski, vsebinski in finančni okvir ukrepov za dolgoročno ohranjanje ugodnega stanja populacije volka v Sloveniji in zmanjševanje števila konfliktov s človekom.

V Sloveniji je volk v ugodnem ohranitvenem stanju

Čeprav je populacija volka (latinsko: Canis lupus) v ugodnem ohranitvenem stanju, pa dolgoročnost uspešnega ohranjanja ni zagotovljena. Zlasti na območjih, kjer je fragmentacija prostora večja in volk zgodovinsko dolgo časa ni bil prisoten, obstaja povečana možnost nastanka konfliktov, menijo na MNVP.

Volk v Sloveniji pripada severozahodnemu delu dinarsko-balkanske populacije, ki obsega območje pretežnega dela Balkanskega polotoka ter vzhodnemu delu alpske populacije, ki se na območju Slovenije povezujeta. Nekoč je poseljeval območje celotne države in se v zelo majhnem številu obdržal tudi v času intenzivnega preganjanja velikih zveri po Evropi od 18. stoletja naprej. Zaradi prilagodljivosti in sposobnosti hitre poselitve prostora se je po zavarovanju populacija volka postopoma okrepila. Kljub temu je prisotnost volčjih tropov dolgo ostala omejena na južni in zahodni del Slovenije.

Od leta 2010 Slovenija izvaja zanesljiv monitoring volka, ki temelji na neinvazivnih genetskih vzorcih. Na območju Slovenije se je populacija volka od leta 2010 širila tako prostorsko kot tudi številčno (za okoli trikrat) in je v ugodnem ohranitvenem stanju. V letu 2018 so bili v alpskem in predalpskem območju po več desetletjih ponovno zaznani volčji pari, leta 2019 pa je bila na omenjenem območju prvič potrjena tudi reprodukcija. Leta 2024 je bil volčji trop zaznan na Pohorju, so zapisali pri ministrstvu. 

V desetletnem obdobju med letoma 2013 in 2023 je volk v povprečju na leto povzročil 189 škodnih dogodkov. Po letu 2018se je škoda povečevala, predvsem zaradi pojava tropov na severozahodu države. Kljub povečevanju številčnosti volkov škode med letoma 2013 in 2023 niso sledile temu trendu in so, tako po številu kot po vrednosti, ostale znotraj dolgoletne variabilnosti povprečja in so v tem obdobju manjše kot pred letom 2010, kažejo podatki cilja strategije. 

Ministrstvo za naravne vire in prosto

Po letu 2010 je bilo (zlasti v okviru različnih projektov) veliko aktivnosti usmerjenih v podporo uporabi zaščitnih ukrepov za varovanje čred na pašnikih, njihovo sofinanciranje pa je bilo uvedeno tudi v okviru javne službe Zavoda za gozdove Slovenije, neposredno preko MNVP in tudi skupne kmetijske politike, so dodali. 

Cilj strategije in akcijskega načrta je optimizirati sistem upravljanja volka v Sloveniji, zmanjšati število konfliktov s človekom in s tem zagotoviti možnosti za dolgoročno ohranitev vrste, med drugim s preprečevanjem nastanka škod in odškodninskim sistemom, informiranjem, dialogom in vključenostjo deležniških skupin, poseganjem v populacijo volka v primerih, ko so za to izpolnjeni vsi določeni pogoji, raziskavami in projektnim delom, preprečevanjem nenačrtovane antropogene smrtnosti in križanja med volkom in domačim psom ter z ohranjanjem habitata volka in zadostne plenske baze.

Zaradi vseh novih okoliščin in pridobljenih izkušenj se je pojavila potreba po prenovi določenih delov strategije in uskladitvi vsebin z novonastalim dejanskim stanjem v naravi. Poleg tega je bilo treba pripraviti nov akcijski načrt, ki je izvedbeni del strategije, so pojasnili.

Osnutka dokumentov sta nastala v okviru izvajanja projekta LIFE WolfAlps EU. V ta namen je bila oblikovana pripravljalna skupina za pripravo strateških dokumentov za volka, v kateri so sodelovali predstavniki ministrstva za naravne vire in prostor, ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Zavoda za gozdove Slovenije, Zavoda RS za varstvo narave, Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije.

Evropski parlament potrdil nižjo stopnjo zaščite volka

Evropska komisija je marca letos objavila predlog spremembe direktive o habitatih, ki znižuje status zavarovanja volka, da bi tako prenesla spremembo Bernske konvencije v zakonodajo EU. Sprememba v upravljanju volka na ozemlju Slovenije na podlagi spremembe Bernske konvencije in predlagane spremembe direktive o habitatih še ne bo mogoča. Potrebna bi bila sprememba uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah, ki pa se lahko zgodi šele po spremembi direktive o habitatih. Po spremembi uredbe se bodo temu primerno posodobili upravljavski dokumenti (strategija in akcijski načrt za volka bosta dopolnjena oziroma preklicana), so še pojasnili pri MNVP.

Predlog spremembe direktive o habitatih državam članicam omogoča tudi, da ohranijo ali uvedejo strožje varstvene ukrepe, zato lahko države članice za namene direktive o habitatih ohranijo strožjo raven varstva volka od tiste predvidene s predlogom direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi direktive Ssveta 92/43/EGS glede varstvenega stanja volka.