Ko se praznična svetloba dotakne tudi naših najtemnejših kotičkov
Praznična in sezonska depresija: ko december razkrije občutke, ki jih čez leto skrbno skrivamo.
December je čas lučk, objemov in sladkih melodij, a za mnoge tudi čas, ko se pod bleščečim površjem prebudi tišina, ki boli. Idealizirani prazniki lahko razkrijejo občutke osamljenosti, izčrpanosti in notranje praznine, sezonska tema pa še poglobi občutek, da nismo del veselja, ki ga vidimo okoli sebe. Ko se praznična evforija umakne, ostanejo neodgovorjena vprašanja, neizpolnjena pričakovanja in stari strahovi. Prav zato so decembrski dnevi lahko tudi najtežji preizkus leta – trenutek, ko potrebujemo največ topline in razumevanja.
Ko praznični blišč utiša notranji glas
Na prvi pogled je december čas, ko bi morali biti srečni. Mesta žarijo, domovi dišijo po cimetu in vanilji, družinska srečanja se vrstijo, družbena omrežja pa so preplavljena s podobami popolnih trenutkov. A ravno v tem času se mnogi znajdejo v občutku, da ne morejo dohajati prazničnih pričakovanj. Ko vsi okoli nas delujejo zadovoljni, se lahko naša lastna žalost ali utrujenost zdita še bolj neprimerna. Prav zato je december pogosto obdobje tihega spopadanja – z izgubo, osamljenostjo, finančnimi težavami, konflikti ali spomini, ki jih v običajnih mesecih lažje potisnemo na stran.
Mnogi doživljajo občutek razcepa med zunanjim svetom, ki zahteva veselje, in notranjim svetom, ki se želi le umakniti v mir. Prazniki namreč pogosto razkrijejo tudi tisto, kar je bilo dolgo prikrito: neuresničene cilje, napete odnose ali občutek, da smo sami, čeprav obkroženi z ljudmi.
Zakaj prazniki bolijo tiste, ki to najmanj priznajo?
Četudi se v času praznikov ne poveča število diagnoz depresije, se po besedah psihiatrov prav v tem obdobju najjasneje pokažejo že obstoječe težave. Prazniki močno poudarijo kontrast med tem, kar bi naj bilo – toplina, bližina, radost – in tem, kar človek dejansko čuti.
Ljudje, ki živijo sami ali so izgubili bližnje, lahko doživljajo praznike kot opomin na praznino. Tisti, ki imajo skrhan odnos s svojo družino, se ob skupnih srečanjih soočajo s starimi ranami. Mlade družine se spopadajo s pritiski popolnosti, mnogi se obremenjujejo s financami, a se o tem sramujejo govoriti. Nekateri se med prazniki umaknejo v delo, ker se jim zdi lažje, kot da bi se soočili z vprašanjem, zakaj se ne počutijo tako, kot se “moraš” počutiti decembra.
V resnici pa je popolnoma normalno, da prazniki sprožijo tudi neprijetna čustva. So namreč obdobje intenzivnih pričakovanj – a prav pričakovanja so tista, ki najhitreje razočarajo.
Sezonska depresija: ko dnevi postanejo prekratki tudi za dušo
Zimski čas prinaša spremembo ritma, ki vpliva na telo in um. Krajši dnevi in dolge noči zmanjšujejo količino naravne svetlobe, kar poruši ravnovesje hormonov, ki uravnavajo razpoloženje. Sezonska razpoloženjska motnja, pogosto imenovana kar zimska depresija, je močno povezana prav s pomanjkanjem svetlobe in z zmanjšano raven serotonina.
Pri ljudeh se začne pojavljati izčrpanost, ki je ni mogoče odpraviti s počitkom. Pojavita se pretirana zaspanost in močna želja po sladkarijah. Mnogi se opišejo kot “zamegljeni”, brez volje ali z občutkom, da so izgubili del svoje energije. Čeprav simptomi spomladi pogosto izzvenijo, lahko v zimskih mesecih izrazito poslabšajo kakovost življenja.
Ko se prazniku zgodi tišina: postpraznična praznina
Januar je za nekatere najtežji mesec v letu. Po vrvežu, po pričakovanjih in druženjih, po hrupnem prehodu v novo leto se življenje nenadoma umiri. Ta prehod iz intenzivnosti v tišino lahko povzroči občutek praznine, melanholije ali razočaranja. Imenujemo ga postpraznična depresija.
Do nje pogosto pride, ko ugotovimo, da prazniki niso izpolnili upov, ki smo jih vanje položili. Naj bo to upanje po spravi, ljubezni, občutku pripadnosti ali preprosto želja, da bi nas prazniki napolnili z energijo. Ko se to ne zgodi, se pojavijo razočaranje, utrujenost in misel, da je leto komaj začelo, nam pa že zmanjkuje moči.
Strokovnjaki zato poudarjajo, da je postpraznična potrtost normalen odziv na prehod, ki zahteva svojo dinamiko in čas.
Kaj nam lahko pomaga, ko je december pretežak?
Čeprav je vsaka stiska drugačna, imajo vse skupno to, da postanejo lažje, ko jih prepoznamo in o njih spregovorimo. Pomembno je, da se zavedamo, da prazniki niso tekmovanje v popolnosti. Ni nam treba imeti popolne družine, popolne mize ali popolnega razpoloženja. Dovolj je, da so prazniki takšni, kot jih zmoremo – morda tišji, mirnejši ali preprostejši.
Veliko pomaga že to, da ostanemo povezani z ljudmi, ki jim zaupamo, tudi če to pomeni le kratek pogovor ali skupno kavo. Vsakdanja rutina – sprehod, urejeno spanje, topel obrok, trenutek za sebe – lahko obnovi občutek, da imamo nadzor nad svojim življenjem. Pomembno je tudi, da si dovolimo počivati, se ustaviti in priznati, da smo ranljivi.
Kadar se stiska poglablja ali traja predolgo, je nujno poiskati strokovno podporo. V Sloveniji so na voljo številni viri pomoči: klic v duševni stiski na številki (01) 520 99 00, SOS telefon za ženske in otroke, Zaupni telefon Samarijan (116 123), urgentne ambulante in krizni centri. Nikoli ni prezgodaj in nikoli ni prepozno, da poiščemo podporo.
December je lahko lep, a ni obvezen. Bližina pa je.
Prazniki so pogosto obdani s pričakovanji, ki presegajo realnost. A resničnost je bolj preprosta: dovoliti si moramo biti ljudje. Z vsemi občutki, tudi tistimi težkimi.
Prazniki niso le obdobje lučk in daril, temveč tudi čas, ko si lahko priznamo, da potrebujemo počitek, razumevanje ali priložnost, da se umaknemo. Če poslušamo sebe in svoje potrebe, lahko ravno v tem najdemo svoj mir.
Naj bo torej letošnji december tudi opomin, da se pod sijajem lučk skrivajo resnične zgodbe – in da nismo sami, če jih živimo. Naj bo novo leto priložnost, da se do sebe vedemo nežneje, kot smo se morda kdaj prej.
E-novice · Novice
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
