Največji krščanski praznik združuje vernike po vsem svetu
Kristjani danes obeležujejo največji krščanski praznik - veliko noč.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Kristjani po vsem svetu danes praznujejo svoj največji praznik - veliko noč, ko se spominjajo Jezusovega vstajenja od mrtvih. Velikonočna nedelja predstavlja zmago življenja nad smrtjo, upanja nad obupom in dobrega nad zlom. Po krščanskem izročilu je Jezus tretji dan po križanju vstal iz groba, kar je temelj vere in simbol novega začetka ter obljuba večnega življenja. Staro ime za veliko noč je pasha, ki pomeni prehod v Božje mesto, na čigar ulicah se poje aleluja, ki pomeni "slavite Boga"
Velikonočna nedelja je vrhunec velikonočnega tridnevja, ki se začne z velikim četrtkom, nadaljuje z velikim petkom in doseže svoj najgloblji pomen prav na nedeljo. Za vernike je to dan veselja, praznovanja in globoke duhovne izkušnje. Slovenski škofje bodo maše darovali v stolnicah, papež pa bo opoldne v Vatikanu podelil tudi t. i. blagoslov mestu in svetu.
Velikonočni zajtrk
Poseben pomen ima tudi blagoslov velikonočnih jedi, ki jih družine prinesejo v cerkev že dan prej. Na velikonočno jutro pa se po tradicionalnem običaju mnogi zberejo v krogu družine ob velikonočnem zajtrku. Na praznični mizi so značilne jedi, kot so pirhi, potica, šunka in hren, ki nosijo bogato simboliko: pirhi predstavljajo novo življenje, hren spominja na trpljenje, šunka pa simbolizira veselje in obilje.
Po cerkvah po vsem svetu danes potekajo slovesne velikonočne maše in bogoslužja
Po cerkvah bodo danes zjutraj potekale vstajenjske procesije z mašami, na katerih bodo duhovniki naznanili, da je Jezus tretji dan po tistem, ko je umrl na križu, vstal od mrtvih, kar bodo naznanile slovenske velikonočne aleluje. S vstajenjem od mrtvih je Jezus po verovanju kristjanov premagal smrt, vsem ljudem pa s tem odprl možnost, da so po smrti deležni večnega življenja. Med bogoslužjem se berejo svetopisemska besedila o vstajenju, pojejo se slavilne pesmi, cerkveni zvonovi pa znova zadonijo po tišini velikega petka.
Množico vernikov pričakujejo v Vatikanu, kjer bo papež Leon XIV. podelil na Trgu svetega Petra podelil tradicionalni blagoslov mestu in svetu - urbi et orbi. Zanj je letošnja velika noč prva v vlogi papeža. V Jeruzalemu bodo medtem zaradi vojne na Bližnjem vzhodu velikonočne slovesnosti potekale za zaprtimi vrati, na njih bo sodelovalo le nekaj ljudi in škof, si bodo pa prizadevali za neposreden prenos po vsem svetu.
Več kot praznik: Čas za družino in nove začetke
Velika noč pa ni le verski praznik, ampak tudi čas druženja, povezanosti in hvaležnosti. Družine se zberejo, delijo obroke in si izmenjajo dobre želje. Za mnoge pomeni tudi notranjo prenovo – priložnost za razmislek o življenju, odpuščanje in nove začetke. Tako velika noč ostaja praznik veselja in upanja, ki presega vsakdan in vabi k veri v življenje, ki vedno znova premaga temo.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
