Arhiv Dolenjskega lista

Od nedavnega Dolenjcem po knjige ni treba več zaviti le v knjižnico ali v knjigarno, ampak si jih lahko prav poceni kupijo v antikvariatu na Rozmanovi ulici v Novem mestu. Pod arkadami (tam je bila nekoč trgovinica za hrano za male živali) je namreč Dušan Cunjak iz Ljubljani odprl antikvariat, enega od njegovih sedmih v Sloveniji in prvega na dolenjskem koncu.

Kot pravi ta veliki knjigoljub, si je to že dolgo časa želel. Novo mesto mu je všeč, zdaj, ko je Glavni trg prenovljen, pa je prepričan, da bo ta ponudba pomenila popestritev in pridobitev za mestno jedro. »Mnogi za nas še ne vedo, a glas se širi in ni jih malo, ki zavijejo v naš antikvariat. Upam na dober odziv,« pove Cunjak, ki se zaveda, da je to delo na dolgi rok, da si je treba pridobiti zaupanje ljudi. »Zato potrebujem dobro delavko v antikvariatu, ki dobro pozna knjige, ki zna z ljudmi. Od tega je veliko odvisno,« pove Cunjak. Zdaj v antikvariatu honorarno dela Rosana Dermota.

8 TISOČ KNJIG

Arhiv Dolenjskega lista

Antikvariat je dobro založen. V njem je na voljo kar okrog osem tisoč najrazličnejših knjig: od biografij do romanov, poezije, zgodovinskih in medicinskih knjig, leksikonov, kulinaričnih knjig, slovarjev … So dobro ohranjene. Kot pove Cunjak iz izkušenj, so stranke v glavnem ženske po petdesetem letu, študentje, pa tudi drugi. Nekateri vedo, kaj bi radi, spet drugi brskajo in sprašujejo.

Sicer pa opaža, da je branje knjig zlasti domena starejših generacij. »Mladina ni navajena branja, samo gleda v te svoje telefone in tablice. So nerazgledani. Temu je krivo zlasti naše šolstvo in učitelji bi jih morali bolj spodbujati k branju,« meni Cunjak, ki ima tudi doma celo knjižnico.

Največje zanimanje v antikvariatih je običajno za ezoteriko, zdravstvene teme, kuharijo, leksikone, pa tudi za romane. A tu prednjačijo tuji avtorji, domači Slovence redko zanimajo - žal, doda Cunjak.

Arhiv Dolenjskega lista

Med rednimi obiskovalci novomeškega antikvariata, ki deluje komaj kak mesec, je že Novomeščan Leon Šuštaršič. »Tokrat sem izbral dve knjigi za en evro: roman Ilke Vašte Roman o Prešernu ter knjigo Vrtno cvetje. Krasno, zelo sem zadovoljen. Pridite še ostali, ne bo vam žal. To je res dobra pridobitev za mesto,« vabi Novomeščane.

Preberite še ...

Dom · Oglas

Plin – prava energetska rešitev za danes in jutri

OD ENEGA EVRA NAPREJ

Arhiv Dolenjskega lista

Cunjakova osnovna ideja je, da lahko ljudje v njegovem antikvariatu po nizki ceni kupijo knjige, ki jih zanimajo, in se jih morda nikjer niti ne da več dobiti, nekateri jih tudi podarjajo. Hkrati pa lahko k njemu prinesejo svoje knjige, ki jih ne potrebujejo več. Izpraznil je že nešteto hiš in znan je po tem, da vzame vse. Nobene knjige ne more vreči stran. Pregleda jih in oceni, v kakšnem stanju so, ter presodi, ali jih obdrži, nemalokrat pa tudi pokloni naprej - običajno kakim šolam. Knjige so v antikvariatu na voljo od enega evra - takšne so sedaj na razpolago v škatlah pred antikvariatom - do nekaj evrov, najdražja je menda 25 evrov. V Ljubljani pa ima tudi posebne bibliofilske izdaje, »ki stanejo do tri tisoč evrov, a te zanimajo zbiratelje,« pravi Cunjak.

Se bo pa dalo še pred obiskom novomeškega antikvariata videti, kaj v njem lahko najdeš. Cunjak pove, da načrtuje spletno stran, da si bo vsak lahko ponudbo pogledal kar od doma. V antikvariatu bo prodajal le stare knjige, morda tudi kake razglednica in znamke, kaj drugega pa ne.

Od odkupovanja in prodaje starih knjig nedvomno ni velikega zaslužka in če Dušan Cunjak ne bi bil tak entuziast in ljubitelj knjig, se s tem gotovo ne bi ukvarjal. Sicer je nekaj antikvariatov že zaprl - največ jih je imel po Sloveniji 13 - a odpira tudi nove. Kjer mora plačevati visoko najemnino za prostor, dela praktično zastonj. Zato je vesel, da mu je lastnik v Novem mestu oddal prostor dokaj ugodno. Na vprašanje, ali ga pri oživitvi mestnega jedra kako podpira Mestna občina Novo mesto, Cunjak pove, da se je že pogovarjal z gospo z oddelka za družbene dejavnosti. Morda mu občina pride naproti z občinskimi prostori stavbe na Glavnem trgu, ki jo zdaj obnavljajo, saj je tu bolj težaven dostop. Upa na dobro sodelovanje tudi z Založbo Goga, itd.

Članek je bil objavljen v 33. številki Dolenjskega lista 13. avgusta 2020.

Galerija

Arhiv Dolenjskega lista