Žiga Živulović jr. / Bobo

Plebiscitarno pritrditev pa si je prislužilo vprašanje, ali si mladoletniki za hujša kazniva zaslužijo zaporno kazen. Pri podpori strankam se je že drugi mesec zapored premešal vrstni red v drugi polovici lestvice tistih, ki bi se uvrstile v parlament.

Kakšno je v družbi vzdušje ob uvodu kampanje pred referendumom o zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti? Štirideset odstotkov vprašanih se referenduma ne namerava udeležiti. Med vprašanimi, ki bi na volišča odšli, je za pet odstotnih točk več tistih, ki bi zakonu nasprotovali, kakor tistih, ki bi ga podprli.

Kar 82 odstotkov vprašanih podpira zakonski predlog, da bi mladoletniki za hujša kazniva dejanja kazensko odgovarjali z mladoletniškim zaporom, desetina jih temu nasprotuje.

Dobra polovica vprašanih bi počakala na redne parlamentarne volitve, nekaj več kot četrtina bi se jih raje odpravila na predčasne, petina jih je neodločena.

Svoj glas bi na prihodnjih volitvah oddala večina vprašanih. Četrtina bi jih izbrala SDS, petina Svobodo. S slabimi sedmimi odstotki bi sledili SD in Levica, dobrih šest odstotkov bi jih volilo Demokrate. V parlament bi se uvrstili še NSi s skoraj petimi odstotki podpore in z dobrimi štirimi Resnica.

Kar tretjino poslanskih sedežev v Državnem zboru bi dobila SDS, šest manj GS. Po osem sedežev bi pripadlo SD in Levici. Sedem bi jih zasedli Demokrati, šest NSi, pet Resnica. V primerjavi s preteklim mesecem sta se okrepili največji stranki Svoboda (z 20 na 24 mandatov) in SDS (s 25 na 30). V tokratni meritvi pa stranka Vesna ne bi dosegla parlamentarnega praga.

V javnomnenjski anketi Raziskovalnega centra Inštituta dr. Janeza Evangelista Kreka je sodelovalo 715 ljudi. Tokrat je bila prvič uporabljena mešana metoda CAWI (spletni panel) in CATI (telefonsko anketiranje).