Profimedia

Odločila sem se, da to preverim v praksi. V dveh tednih sem preizkusila več brezplačnih UI-orodij, ki obljubljajo bolj organizirano in učinkovito življenje. So res lahko boljši načrtovalci od mene? In katera orodja res pomagajo, katera pa zgolj ustvarjajo še več digitalnega hrupa?

UI in moj urnik: pomoč ali zmeda?

Začela sem pri osnovah – z organizacijo časa. Uporabila sem tri različna brezplačna orodja, ki uporabljajo umetno inteligenco za razporejanje dnevnih nalog in sestankov. Prvo orodje, ki sem ga vključila v svoj vsakdan, je bil Clockwise, razširitev za Google Koledar, ki uporablja umetno inteligenco za optimizacijo urnika. Njegov algoritem analizira moj delovni dan in na podlagi nastavitev združuje proste termine v daljše bloke za osredotočeno delo, razporeja čas za odmore ter – če dovolimo – tudi prestavlja sestanke, označene kot fleksibilne. Na začetku me je nekoliko presenetilo, ko so se nekateri sestanki premaknili, a sem hitro ugotovila, da gre za avtomatizirane prilagoditve, ki dejansko izboljšujejo preglednost in učinkovitost urnika. Po enem tednu uporabe sem opazila manj razdrobljenosti in več neprekinjenega časa za delo, kar je povečalo mojo produktivnost.

Naslednje orodje, ki sem ga preizkusila, je Motion, znan po tem, da zelo aktivno prevzema nadzor nad dnevnim urnikom. Po vnosu nalog in rokov mi je ustvaril strukturiran dnevni razpored in samodejno prilagajal vrstni red opravil, če kakšno ni bilo opravljeno pravočasno. To utegne biti izjemno priročno za ljudi s prenatrpanimi urniki ali težavami pri določanju prioritet, a tudi nekoliko frustrirajoče za tiste, ki si raje sami fleksibilno krojijo dan. Uporabniški vmesnik je moderen in pregleden, vendar je aplikacija v celoti v angleščini, kar lahko predstavlja oviro. Opozoriti pa velja, da je brezplačna uporaba mogoča le v sedemdnevnem preizkusnem obdobju, nato je potrebna naročnina.

Profimedia

Preizkusila sem tudi Notion, platformo, ki ni klasičen urnik, temveč celostno orodje za organizacijo informacij. V njem sem beležila načrte, zamisli in projekte, nato pa z uporabo Notion AI iz teh vsebin ustvarila sezname opravil in osnutke dnevnih nalog. Umetna inteligenca v Notionu omogoča povzemanje, urejanje besedil, predloge za strukturiranje vsebine in celo generiranje idej – a sama ne upravlja koledarja ali ne razporeja nalog po urah. Pomembno je tudi, da Notion AI ni del brezplačnega paketa; po nekaj brezplačnih poizkusih je za dostop do naprednih funkcij potrebna plačljiva naročnina. Njegova največja prednost je široka prilagodljivost, a zahteva nekaj tehnične iznajdljivosti, zato lahko začetnikom predstavlja izziv.

Sklep po tednu testiranja je bil, da lahko umetna inteligenca učinkovito pomaga pri strukturiranju dneva, zlasti kadar imamo veliko različnih obveznosti. 

UI na krožniku: kako sem jedla, kar mi je predlagal algoritem

Drugi teden sem se posvetila prehrani. Seznam živil, načrtovanje obrokov, iskanje receptov – vse to sem prepustila umetni inteligenci. Prva aplikacija, ki sem jo preizkusila, se imenuje Eat This Much; to je prehranski načrtovalec, ki na podlagi mojih ciljev (denimo ohranjanje teže), prehranskih preferenc (v mojem primeru brez mesa) in števila dnevnih obrokov samodejno sestavi jedilnik. Poleg tega mi je ustvaril nakupovalni seznam in predlagal razpored obrokov čez dan, kar mi je v napornem tednu izjemno olajšalo življenje. Uporabniški vmesnik je pregleden, rezultati pa hitro uporabni. Slabost brezplačne različice je v tem, da ne omogoča shranjevanja več menijev, nastavitev za več uporabnikov ali naprednega urejanja, zaradi česar je manj primerna za veččlanska gospodinjstva ali družine.

Profimedia

Sledila je aplikacija Senza, ki je zasnovana predvsem kot spremljevalka za ketogeno oziroma nizkohidratno prehrano. Uporabnikom omogoča načrtovanje obrokov, vnos živil in spremljanje makrohranil, s posebnim poudarkom na vnosu ogljikovih hidratov. Poleg tega ponuja informacije o keto receptih in podporo pri vzdrževanju stanja ketoze. Čeprav omogoča beleženje določenih podatkov, kot so raven glukoze, spanje in teža, ne vključuje napredne umetne inteligence, ki bi samodejno prilagajala prehranske nasvete glede na počutje. Zaradi podrobnega ročnega vnosa živil in meritev pa zahteva več discipline in natančnosti, zato je bolj primerna za motivirane posameznike, ki sledijo točno določenemu prehranskemu režimu.

Zadnja aplikacija, ki sem jo preizkusila, je Mealime, priljubljeno orodje za hitro in preprosto načrtovanje obrokov. Uporabniku ponuja recepte na podlagi prehranskih preferenc (npr. vegetarijansko, brez mlečnih izdelkov, nizkohidratno) in omogoča sestavo tedenskega jedilnika ter avtomatsko generiranje nakupovalnega seznama. Čeprav ne omogoča vnosa sestavin iz hladilnika, me je navdušila s preprostostjo in praktičnostjo – večina receptov je res hitro pripravljenih in zahteva malo sestavin. Aplikacija sicer ne uporablja napredne umetne inteligence, temveč temelji na vnaprej izbranih receptih in filtrih, vendar je zaradi dobre organizacije zelo uporabna za vsakodnevno načrtovanje prehrane.

Moja ugotovitev: tehnologija res lahko poenostavi prehransko načrtovanje – vendar ne nujno z umetno inteligenco. Eat This Much se je izkazal kot najbolj natančen prehranski načrtovalec, ki ustvari jedilnik na podlagi mojih ciljev in prehranskih omejitev ter doda še nakupovalni seznam. Njegova slabost je omejena funkcionalnost v brezplačni različici, kar je lahko ovira za večje gospodinjstvo. Mealime ni temeljil na umetni inteligenci, a se je kljub temu izkazal kot najbolj praktičen za hitro in preprosto vsakodnevno kuhanje, saj ponuja enostavne recepte in urejene sezname sestavin. Senza pa je specifično orodje za tiste, ki sledijo ketogeni dieti, in zahteva precej samodiscipline – njen pristop ni personaliziran z umetno inteligenco, temveč temelji na vnaprej določenih prehranskih smernicah. Vse tri aplikacije so mi pomagale jesti bolj premišljeno, raznoliko in zdravo.

Osebne finance pod nadzorom UI: ali mi lahko robot prihrani denar?

Zadnji preizkus je bil verjetno najbolj občutljiv – prepustiti umetni inteligenci vpogled v svoje osebne finance. Ker živimo v času podražitev in skrbi za prihodnost, me je zanimalo, ali UI res zna pomagati tudi tukaj.

Prva aplikacija, ki sem jo preizkusila, je Cleo, finančni chatbot, ki na igriv in pogosto hudomušen način spremlja vašo porabo. Njegov vmesnik spominja na klepet z duhovitim prijateljem, ki vas občasno podraži, če zapravljate preveč, in vam predlaga varčevalne izzive. Uporabniška izkušnja je zabavna in motivacijska – UI zaznava vzorce porabe in vas opominja na potratna vedenja. Slaba stran pa je, da Cleo trenutno ne podpira slovenskih bank, zato sem morala vse podatke vnašati ročno, kar precej omeji uporabnost. Kljub temu me je Cleo večkrat nasmejala, še posebej, ko mi je hudomušno očitala, da sem tisti dan zapravila preveč za kavice.

Naslednje orodje, ki sem ga preizkusila, je Spendee, ena bolj prijaznih aplikacij za spremljanje osebnih financ. Omogoča ročni vnos prihodkov in stroškov, ustvarjanje proračunov ter vizualno analizo porabe po posameznih kategorijah, kot so hrana, prevoz ali zabava. Čeprav ne vključuje umetne inteligence, so grafični prikazi dovolj zgovorni, da hitro opazite, kje pretiravate z zapravljanjem. Aplikacija omogoča povezovanje z nekaterimi slovenskimi bankami (v plačljivih različicah), kar dodatno olajša sledenje stroškov – a podpora ni univerzalna in je odvisna od vaše banke. Meni osebno je prvič na tako pregleden način prikazala, koliko dejansko porabim mesečno za posamezne stvari, in to me je kar malce streznilo.

Tretji kandidat je bil YNAB (You Need a Budget), napredno orodje za osebne finance, ki temelji na posebni metodi načrtovanja in razporejanja vsakega evra. Gre skorajda za profesionalni sistem, ki uporabnika spodbuja k dolgoročnemu proračunskemu razmišljanju in doslednemu spremljanju porabe. YNAB sicer ne uporablja umetne inteligence, temveč se zanaša na načrtovanje s pomočjo jasne metodologije in ročnega vnosa podatkov. Aplikacija omogoča 34-dnevno brezplačno uporabo, kar je dovolj za osnovno vzpostavitev proračuna, nato pa je potrebna naročnina. Meni osebno je pomagal, da sem prvič sistematično razmislila, kam gre moj denar – vendar bi za dolgoročno spremljanje morala vložiti tudi finančno investicijo.

Sklep po testiranju finančnih orodij je bil, da umetna inteligenca na tem področju še ni prevzela vodilne vloge; večina aplikacij temelji na ročnem vnosu, analitičnih orodjih ali vnaprej določenih pravilih, ne pa na dinamični UI-podpori.