Profimedia

Pri njenem nastajanju so poleg ministrstev sodelovali tudi strokovna in znanstvena javnost, gospodarstvo ter civilna družba. Izvedenih je bilo več javnih posvetov in dolga javna obravnava, soglasno jo je sprejel tudi Ekonomsko-socialni svet.

"Umetna inteligenca že dolgo ni več tehnična tema. Gre za področje, ki pomembno vpliva na delovanje države, gospodarstva in družbe kot celote. Želeli smo, da strategija nastaja kot družbeni dogovor o tem, kako želimo umetno inteligenco razvijati, uporabljati, upravljati, kako želimo z njo v prihodnje živeti," je po seji dejala ministrica Ksenija Klampfer.

Umetna inteligenca odpira vprašanja

Na podlagi strategije bo najpozneje v devetih mesecih pripravljen akcijski načrt, ki bo opredelil konkretne ukrepe, nosilce, časovnice, vire financiranja in kazalnike uspešnosti. "Na ta način ohranjamo jasno strateško smer, hkrati pa zagotavljamo dovolj prožnosti za pravočasno prilagajanje tehnološkemu razvoju," je povedala Klampfer.

Nacionalna strategija za umetno inteligenco 2030 opredeljuje vizijo razvoja uporabe umetne inteligence, temeljna načela, strateške cilje, horizontalne gradnike nacionalnega ekosistema umetne inteligence ter način upravljanja, je pojasnila ministrica za digitalno preobrazbo.

Sa.R.

"Izhodišče strategije je jasno - umetna inteligenca je postala ena ključnih tehnologij sodobnega gospodarstva, javnega sektorja in družbe, omogoča boljše odločanje, učinkovitejše procese, napredne digitalne storitve in nove izdelke z visoko dodano vrednostjo, hkrati pa odpira tudi vprašanja zaupanja, varnosti, etike, odgovorne rabe in človekovih pravic," je poudarila.

Pet strateških ciljev

Jedro strategije predstavlja pet strateških ciljev:

• razvoj suverene in zaupanja vredne umetne inteligence
• širša uporaba umetne inteligence v gospodarstvu, znanosti, javnem sektorju in civilni družbi
• krepitev slovenskega znanja in inovacij
• uporaba umetne inteligence za varnost in odpornost
• večja mednarodna vpetost Slovenije

Poseben poudarek slovenščini

Pri uresničevanju teh ciljev se strategija opira na konkretne temelje oziroma gradnike, ki se vzpostavljajo oziroma so že vzpostavljeni, je poudarila ministrica. Kot je spomnila, Slovenija že gradi superračunalnik s tovarno umetne inteligence, prav tako že deluje Kompetenčni center za umetno inteligenco, hkrati se vzpostavlja podatkovna infrastruktura in podatkovni center, pripravlja pa se tudi nacionalna platforma za umetno inteligenco.

Strategija poseben poudarek namenja tudi slovenskemu jeziku in slovenski kulturni identiteti z namenom omogočanja dostopnosti ter ohranjanja kulturne dediščine in lokalnih posebnosti v digitalnem okolju.

Arhiv Svet24